g33k lifestyle

starost?

25
saj prej sem imel sosolce in bolj gek cimre tudi, samo sem bil vedno bolj pasiven (nezgovoren and alike, ker pac ne znam o nicemer govorit, ker nimam hobijem imo oz. se sam ne vem zakaj), zdajs em pa koncal faks in je to vse izpuhtelo. da bi pa z njimi spet navezal, pa ne bo slo, prevelika oddaljenost (jaz kr, oni lj, trbovlje) , pa tudi naceloma nima smisla, ker sem bil jaz tisti, ki sem bil bolj tiho.

btw, v druzbo grem, a sem bolj nezanimiv.

Zakaj bi se pa sploh rad spremenil? Ker tebi ne paše ali ker se ti zdi, da se drugim zdi, da se moraš spremeniti?

Be yourself. Ne se ti prilagajat svetu, naj se svet prilagodi tebi :)

ter spiješ pivo ali tri da se sprostiš in uživaš v družbi :)

Ja, najbolš, da se v droge poda :)

Najlažje se vklopiš v "hašišarsko" družbo. Pojdi na party... tam spoznaš ogromno ljudi :)

sam ne pretiravaj na začetku :D Bodo posledice ;)

Jaz mam pa drugačen problem.

Rad bi bil sam na svetu, da ne bi bilo nikogar razen mene, pa da bi vsi dosežki civilizacije ostali v moji lasti. Se pravi, štacune bi bile še vedno polne hrane. mel bi za pit in za jest, vse hiše in avtomobili bi ostali, tako da itak ne bi rabil vozniškega izpita in bi lahko divjal 300 na uro po cesti z Bugatti Veyronom naprimer in bi lahk šel kamor bi hotel... lahko bi pregledal vso tajno dokumentacijo Rusov in Američanov...

Pravi raj!

@whatever

Metal bi ga pa na roke do konc življenja potemtakem =)

Asocialnost, rjavi lasje, modre oci... za mene ista kategorija. Zakaj bi se pa moral ti spremeniti, ce ta svoj stil usmeris v pravo smer ti bo to ždenje v povprecju kvecjemu v napoto.

mene pa zanima, koliko geekov, kot majana, tole bere in se potiho smehlja...

Začni mal musko poslušat.. potem ko ti postane dost všeč , začneš na koncerte hodt , spoznaš ogromno ljudi. Predvsem pa moreš met voljo pa se odlept s frisom od ekrana.

Veliko sreče , LP

majana, a si iz stražiča? ker slučajno sem spoznal enega takega iz okolice kranja.

lol, ne nakladaj. za frica je bilo potrebno veliko vec kot sama asocialnost. tudi druzbena ureditev (patriarhat) ni taka tu kot v austriji.

zal spet ne vem, kaj reci, samo verjetno bi pomagalo ja. samo ce je pa kot prava sluzba misljeno kaksen turisticni vodnik,...., pa ne, nisem zastonj faksa delal.

zal spet ne vem, kaj reci, samo verjetno bi pomagalo ja. samo ce je pa kot prava sluzba misljeno kaksen turisticni vodnik,...., pa ne, nisem zastonj faksa delal.

nisem mislil na vrsto dela, temveč na kolektiv. če je ta uredu, lahko skupaj preživljate veliko prostega časa.

Predlagam, da najprej ugotoviš, ali pri tebi slučajno ne gre za kakšno obliko socialne fobije (ang. social anxiety). V tem primeru si namreč človek zelo težko sam pomaga, ker karkoli naredi, se vrti v začaranem krogu. Recimo, se odpraviš v družbo, tam ti je nerodno, se ne vklopiš in zato se še bolj izogibaš družbe, ker te je strah, da bi se ta nelagoden občutek naslednjič spet ponovil.

Z blažjimi oblikami socialne fobije se (če si odločen in imaš voljo) še v določeni meri lahko človek sam spopade ter jih odpravi, za težje oblike pa je nujna strokovna pomoč. Je pa tako, da diagnoza socialne fobije ne sodi med "klasične težave" in je precej psihologov/psihiatrov ne zna prepoznati. Njene simptome namreč pogosto zamenjujejo za simptome depresije. Zato potem tudi ne uporabljajo pravih metod za njeno odpravljanje in zdravljenje ne more biti učinkovito. Edina učinkovita metoda naj bi zaenkrat bila kognitivna terapija.

Treniranje borilnih vescin ni slaba ideja...:)
(tudi sam se spravljam v ninjutsu klub pa me evil skatla ne pusti :'( )

Kaj to zdej, vsi giki končajo v ninjutsu klubu?

Približno vem, kako se počutiš...been there, done that, but still partially there. Pojdi na kak jezikovni tečaj, plesni tečaj, planinsko društvo, športno društvo ali pač nekaj podobnega, kjer ne bo naenkrat preveč ljudi okoli tebe. Zna bit precej stresno za osebo, ki ni veliko v družbi, ker ti rojijo po glavi raznorazne misli, novo okolje, nikogar ne poznaš in potem, ko se zaciklaš v te negativen vzorec postajaš čedalje bolj depresiven in to med tolikimi ljudmi! Za začetek ti predlagam kak tečaj z manjšimi skupinami ljudi, kakšno borilno veščino (sicer je malo več ljudi, ampak si okrepiš samozavest in manj te je strah, ker počasi postaneš manj dovzeten nanj). Naslednji korak pa je ta, da si z ljudmi prijazen in odprt do njih. Da te ni strah, da se ne zlomiš in zašvicaš, kot kak požigalec, ko te kaj vprašajo. Tretji in najbolj pomemben korak, ko se navadiš biti okoli ljudi in kolikor toliko uspešno komunicirati z njimi je ta, da sprejmeš sebe takšnega kot si. Si pač geek, face it. Nekdo mora bit, tako kot mora bit nekdo mađioničar v WoWu. Manj te bo motilo, bolj srečen boš. Bolj srečen si, ljudje so več okoli tebe. Simple as that.

Pogovarjaš se pa za začetek o čisto vsakdanjih stvareh; novice, dogodki itd. Ko se zlevelaš pa pridejo na vrsto tudi globlja osebna spoznavanja. V bistvu tudi ne rabiš bit direkten pri takih vprašanjih. Dosti se izve tudi, ko se tako pogovarjaš. Samo nekaj začneš govorit, kako mnenje poveš in lahko, da pogovor steče lahko pa da ne. Ne rabiš delat štale okoli tega. Lahko, da je sogovorec tak kot ti, lahko ima slab dan, lahko je milijon stvari. Point je samo to, da se dobro počutiš v svoji koži in ne pustiš, da te take stvari prizadanejo ali pa potlačijo. Mogoče, če ti pomaga poskusi igrati vloge - ko se pogovarjaš z ljudmi se postavi v vlogo nekega raziskovalca, turista, detektiva - govori in sprašuj.

Če si srečen ne spreminjaj nič, ker ne delaš nič narobe. Maš pač malo drugačen lajf...

Če nisi srečen, potem je več razlogov, pomoje ti bo delo spremenilo življenje, pol maš keš maš avto greš kamor hočeš, punca, svoje stanovanje..

To se absolutno strinjam. Služba precej spremeni in izboljša življenjski stil.

Če si srečen ne spreminjaj nič, ker ne delaš nič narobe. Maš pač malo drugačen lajf...

Če nisi srečen, potem je več razlogov, pomoje ti bo delo spremenilo življenje, pol maš keš maš avto greš kamor hočeš, punca, svoje stanovanje..

To se absolutno strinjam. Služba precej spremeni in izboljša življenjski stil.

To pa je zelo odvisno od vrste službe in seveda okolja... če si kak arhivar, ki se razen z varnostniki pri prihodu/odhodu v službo ne sreča z drugimi ljudmi, je to lahko čisto isto, kot je tvoje trenutno stanje.

Ja no...to se razume. Sva najbrž imela v mislih kak bolj dinamičen poklic, kjer se nekaj dogaja. Mene osebno bi ubijalo, da bi imel tako službo, da nikogar ne bi srečal ali moral sodelovati s kom pa če sem drugače še tako samostojen (vse delam sam).

A je geek tud to da ti je full cool k lahko gledaš cartoon network na svojem mobilcu? :)

iso2000, aha, torej imaš boljšo polovico? Ker pravi g33ki jo nimajo. Tak da, ti sploh nisi geek.

opeter: hja, saj sem napisal da sem malo geeka. Sem tak mejni primerek, se mi zdi.

iso2000 jaz sem čisto isti in s podobnim problemčkom s strani moje "boljše" polovice (če se temu lahko reče problemček).
Za hobije imam pač določene ljudi, s katerim se zmenim kar me tišči. Team work me ne zanima preveč, večinoma rad delam sam, večje družbe oz. partiji (15 ljudi+) me utesnjujejo.
Aja pa še jest folka in njihovih problemov ne maram preveč:). Čeprav sem ponavadi glavni reševalec različnih problematik. Mogoče prav zaradi tega hihihi.

Če se počutiš uredu (jest se:)), potem že ne more bit slabo kali?