Fizikalno vprašanje

Če ti v resnici zagotavljaš hladen zrak nad površino vode - praktično zelo težko, hitro se ogreva, ampak denimo - potem se voda hladi tako hitro, kolikor hitro potuje toplota PO VODI. Ker potem je tanka vrhnja plast tako hladna kot zrak in nova toplota dere v to vrhnjo plast. Namesto zraka bi lahko imel hladno kovino z vodnim hlajenjem v notranjosti, v tem primeru.

Vse je potem odvisno od toplotnih pretokov v vodi!

Imel boš nek padec temperature od dna do vrha vode. Na dnu bo najtoplejša, na vrhu pa hladna kot zrak nad njo. "Palačinke" različno toplih plasti vode.

To je eno.

Drugo je pa - pretoki toplote od toplejših na mrzlejše palačinke. Odvisni od toplotne prevodnosti vode in razlike v temperaturi. Pa tudi od viskoznosti vode (pri različnih temperaturah in gostotah).

No, en tak, računsko nič kaj trivialen primer - a točno tak!

Dobil sem nekaj dodatnih podatkov. Voda bo verjetno res dokaj enakomerno topla zaradi tako razpostavljenih grelcev, mogoče se bo tudi kaj mešalo. Nad posodo bo odsesovanje (v bistvu ne gre za vodo, ampak raztopine, ki povzročajo strupene hlape), torej verjetno res lahko predpostavimo, da bo tam vedno temperatura okolice. Torej bi morda šlo z računom, ki ga je predlagal Thomas - prevajanje toplote po vodi, če predpostavimo, da je na vrhu vode tanek sloj hladne raztopine.

Meja med fazama (raztopino in zrakom) ni enakomerna. Postopek prehajanja snovi lahko enačimo s postopkom prehajanja toplote za točno določeno snov. Podatki so v podatkovnikih (CTK Ljubljana).
Za začetek pa si oglej "parni tlak", kjer po (skoraj) običajnih plinskih enačbah lahko dovolj dobro izračunamo približek temperature.

al pa babico vprašej,po kolkih časih se župca ohladi:)vprašej jo 10x in naredi povprečje,pol pa rezultat (temp) integriraj po času:)

ajde

uf, mislim, da bi morala enacba morala biti podobna (razen koef. prestopa) kot za prestop med steno in zrakom.

Po moje pa ne bo "palačink". Vsaj idealnih ne. Hladna voda bo nekje curljala proti dnu. To seveda ne gre enakomerno, ampak se vspostavi en tok.
Predstavljaj si obraten primer. Ko postaviš vodo v loncu na prižgan štedilnik, lahko vidiš te tokove (zaradi različnega loma svetlobe), ki gredo navzgor, še preden voda zavre. Enako se zgodi ob ohlajanju na zgornji strani.
Povprečen tok toplote bi lahko izračunal dokaj enostavno.
V termus posodo bi do roba nalil vodo znane temperature in seveda volumna. Potem bi meril čas, dokler se T vode ne izenači z okoliško temperaturo. Toplotno kapacitivnost za vodo poznamo. Če bi količino toplotne energije delil s časom ohlajanja, bi dobil povprečen tok toplote, ki izhaja iz površine termuske (površino bi se tudi dalo izračunat oz izmeriti).
Seveda pa je tu problem, ker toplota ne beži iz termuske linearno. Ko je voda toplejša je tok večji, kar problem dodatno zakomplicira.
Termusko sem izbral zato, da se izognemo oddajanju topote preko sten posode, oz. le to dovolj dobro omejimo.