Forum » Loža » Radiatorska pamet
Radiatorska pamet
|klemen|(c) ::
Ja teoretično se strinjamo glede radiacije oz. tu sploh ni kaj debatirat, vendar ideja o barvanju radiatorjev in občutnem izboljšanju izkoristka enostavno ne vzdrži v praksi. In v kolikor moj spomin še ne peša preveč, je bila tema naših prerekanj prav občutno izboljšanje izkoristka radiatorjev.... Sue me if I´m wrong! 
rooster ::
Sem hotu rec: Thomas pravilno izracuna in njegove teorije so pravilne, samo kako so stvari v praksi nima pojma..
A s ti tut not padu?
Thomas ::
Razlikujemo se samo še v naslednjem: kako dobra je emisivnost realnih radiatorjev?
Če bi verjeli proizvajalcem kakih 0,94. Če bi bila praktično 1 - bi to pomenilo cca 6%?
Večje radiacije gotovo. Prihranek pa bi bil še večji.
Tu je moj hunch. Doktorirat iz tega pa ne mislim.
Kdo bi pa lahko.
Ampak če drugega ne - smo naučili naslednje: Radiacija je! Dominantna.
Če bi verjeli proizvajalcem kakih 0,94. Če bi bila praktično 1 - bi to pomenilo cca 6%?
Večje radiacije gotovo. Prihranek pa bi bil še večji.
Tu je moj hunch. Doktorirat iz tega pa ne mislim.
Kdo bi pa lahko.
Ampak če drugega ne - smo naučili naslednje: Radiacija je! Dominantna.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
|klemen|(c) ::
Roster zračunaj si pa boš videl kako je v praksi 
.... temperature radiatorja so enostavno prenizke, da bi lahko govorili o občutnem povečanju radiacije. Sicar pa nam je Thomas še pred kratkim obljubljal neke natančne izračune za to stvar, samo zaenkrat še nismo dočakali tega, kajne Thomas? 
.... temperature radiatorja so enostavno prenizke, da bi lahko govorili o občutnem povečanju radiacije. Sicar pa nam je Thomas še pred kratkim obljubljal neke natančne izračune za to stvar, samo zaenkrat še nismo dočakali tega, kajne Thomas? Thomas ::
Klemen - sem preračunaval ja. Samo kaj ti bo to? Bistvo sem povedal in dal par relevantnih linkov.
Ti si trdil, da je sevanje zanemarljivo pri gretju. Kar resnici na ljubo, ponavljajo na precej spletnih straneh.
Pa sploh ni. Celo človek več izseva, kot mu odnese konvekcija.
A ti to zdej že priznaš?
Ti si trdil, da je sevanje zanemarljivo pri gretju. Kar resnici na ljubo, ponavljajo na precej spletnih straneh.
Pa sploh ni. Celo človek več izseva, kot mu odnese konvekcija.
A ti to zdej že priznaš?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
rooster ::
Izracunal sem da 850W grelno telo 25Kg zraka ogreje za 10°C samo z sevanjem v 7 min, samo s konvekcijo pa v 4 min. Dominira konvekcija vendar igra sevanje tudi pomemben del.
p.s. vecino povrsine imajo radjatorji sami v sebi(med rebri). Torej misli zdaj zakaj.
p.s. vecino povrsine imajo radjatorji sami v sebi(med rebri). Torej misli zdaj zakaj.
A s ti tut not padu?
Thomas ::
Kako si to izračunal - mislim s katerimi predpostavkami?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
rooster ::
U bistvu sm se zanesel na podatke, ki si jih ti podal, eg.: 0,1 m3/s za 10°c spremembe pri konvekciji, pa 870W izsevane toplotepr 60°C...
A s ti tut not padu?
Thomas ::
No, če ne gre drugače - pa mogoče takole:
Dva povsem enaka radiatorja imamo. Samo da je eden črn, drugi pa ne. Zato tisti črni nekoliko bolj seva, in voda, ki iz njega izteka, je nekoliko hladnejša.
Z manj izgube se potem ogreje v peči iz 40 na 80 stopinj, kot iz 41 na 81.
QED
Dva povsem enaka radiatorja imamo. Samo da je eden črn, drugi pa ne. Zato tisti črni nekoliko bolj seva, in voda, ki iz njega izteka, je nekoliko hladnejša.
Z manj izgube se potem ogreje v peči iz 40 na 80 stopinj, kot iz 41 na 81.
QED
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Aggressor ::
Kar se mene tiče, sta tukaj predvsem dve dilemi: a) koliko sevanja dobi radiator nazaj b) ali je kovekcija res tako neučinkovita.
Glede prvega: treba je ugotoviti, koliko pohištvo in ljudje sevajo radiatorju nazaj, saj črn toploto tudi sprejema veliko bolj radostno, kot pa bel.
Kar se tiče konvekcije: ta se dejansko zelo hitro dogaja na ozki plasti tik nad radiatorjem. Thomas, tvoj izračun, ki "napove" veter, predpostavlja, da je zrak zelo dober prevodnik toplote, kar pa ni res.
Glede prvega: treba je ugotoviti, koliko pohištvo in ljudje sevajo radiatorju nazaj, saj črn toploto tudi sprejema veliko bolj radostno, kot pa bel.
Kar se tiče konvekcije: ta se dejansko zelo hitro dogaja na ozki plasti tik nad radiatorjem. Thomas, tvoj izračun, ki "napove" veter, predpostavlja, da je zrak zelo dober prevodnik toplote, kar pa ni res.
en CRISPR na dan odžene zdravnika stran
Thomas ::
Aggressor
"koliko sevanja radiator dobi nazaj"
Oddaja ga sorazmerno s Tradiatorja4.
Prejema ga pa sorazmerno s Tprostora4
Prejema ga precej manj in v precej večjih valovnih dolžinah kot oddaja.
Zato bi bilo idealno, če bi bila emisivnost pri nižjih temperaturah, energijah majhna. Pri nekoliko višjih - pa čimvečja.
Toda, če je pri obeh enaka - se emisivnost precej bolj pozna na višji temperaturi kot na nižji. Saj gre sevanje s četrto potenco absolutne temperature.
"Kar se tiče konvekcije: ta se dejansko zelo hitro dogaja na ozki plasti tik nad radiatorjem"
Na zelo ozki res zelo hitro. Toda tisti gram ali še manj zraka tik ob radiatorju - mirne duše zanemariš
"Thomas, tvoj izračun, ki "napove" veter"
Meni je zelo jasno, da nobenega takega vetra ni. Trdil sem le, da bi bil nujen, če bi hotel ogreti tako ogromne količine zraka, ker -
"predpostavlja, da je zrak zelo dober prevodnik toplote, kar pa ni res. "
Seveda da pa ni. Pošteno bi nas zeblo, če bi morali računat na prevajanje toplote po zraku. Zato moramo računati na precejšnjo radiacijo. Konvekcija je boga ravno zaradi slabe prevodnosti zraka.
"koliko sevanja radiator dobi nazaj"
Oddaja ga sorazmerno s Tradiatorja4.
Prejema ga pa sorazmerno s Tprostora4
Prejema ga precej manj in v precej večjih valovnih dolžinah kot oddaja.
Zato bi bilo idealno, če bi bila emisivnost pri nižjih temperaturah, energijah majhna. Pri nekoliko višjih - pa čimvečja.
Toda, če je pri obeh enaka - se emisivnost precej bolj pozna na višji temperaturi kot na nižji. Saj gre sevanje s četrto potenco absolutne temperature.
"Kar se tiče konvekcije: ta se dejansko zelo hitro dogaja na ozki plasti tik nad radiatorjem"
Na zelo ozki res zelo hitro. Toda tisti gram ali še manj zraka tik ob radiatorju - mirne duše zanemariš
"Thomas, tvoj izračun, ki "napove" veter"
Meni je zelo jasno, da nobenega takega vetra ni. Trdil sem le, da bi bil nujen, če bi hotel ogreti tako ogromne količine zraka, ker -
"predpostavlja, da je zrak zelo dober prevodnik toplote, kar pa ni res. "
Seveda da pa ni. Pošteno bi nas zeblo, če bi morali računat na prevajanje toplote po zraku. Zato moramo računati na precejšnjo radiacijo. Konvekcija je boga ravno zaradi slabe prevodnosti zraka.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Nemenej ::
rooster: kako izgleda shranjevanje energije v vezeh? to bi pomenilo, da se nekaj v atomih pri fotosintezi hitreje premika (shranjevanje energije), kar pomeni, da bi bila temperatura vecja. sploh pa, od kod "energija se shrani v vezeh". o kateri energiji govoris?
Thomas ::
Eh Nemenej, jest ti povem:
Najprej - za energijski zakon ni bojazni. Samo kaj ti bo tista ohranjena energija, ki je ušla skozi dimnik in sedaj nekoliko ogreva 3 K toplo vesolje? Je pa varno spravljena - to pa že!
Kar se pa fotosinteze tiče - je pa tkole:
Najprej je masa na Soncu. V atomih vodika. Potem je delček preide v fotone. Ti se ene 7000 let prebijajo iz Sonca ven. Ko zadenejo na Zemlji molekulo klorofila, jih ta izkoristi za spajkanje molekul CO2 in H2O v sladkorne molekule. Te so nekoliko težje od svojih sestavnih delov. Za tiste fotone pač. To je narava kemijskih vezi.
Lahko pa spet odletijo fotončki ven, ko se cuker vžge in razpade nazaj v svoje sestavine.
Ogljikov dioksid in voda si - in v ogljikov dioksid in vodo se povrneš!
Lahko pa cukrček zgori tudi v telesu. Ampak v vsakem primeru, gre fotonček iz njega - na pot po Vesolju. Z maso, ki jo nosi s sabo.
Question: A nima fotonček maso 0?
Najprej - za energijski zakon ni bojazni. Samo kaj ti bo tista ohranjena energija, ki je ušla skozi dimnik in sedaj nekoliko ogreva 3 K toplo vesolje? Je pa varno spravljena - to pa že!
Kar se pa fotosinteze tiče - je pa tkole:
Najprej je masa na Soncu. V atomih vodika. Potem je delček preide v fotone. Ti se ene 7000 let prebijajo iz Sonca ven. Ko zadenejo na Zemlji molekulo klorofila, jih ta izkoristi za spajkanje molekul CO2 in H2O v sladkorne molekule. Te so nekoliko težje od svojih sestavnih delov. Za tiste fotone pač. To je narava kemijskih vezi.
Lahko pa spet odletijo fotončki ven, ko se cuker vžge in razpade nazaj v svoje sestavine.
Ogljikov dioksid in voda si - in v ogljikov dioksid in vodo se povrneš!
Lahko pa cukrček zgori tudi v telesu. Ampak v vsakem primeru, gre fotonček iz njega - na pot po Vesolju. Z maso, ki jo nosi s sabo.
Question: A nima fotonček maso 0?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Vgradnja zemeljskega plina za stanovanje (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 9973 (7158) | Invictus |
| » | Izkušnje s toplotno črpalko regija, moč, delovanje, vrsta izolacije etc. - samo eno m (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 35284 (32177) | konspirator |
| » | odbojna folija za radiatorjemOddelek: Loža | 8359 (6740) | SplitCookie |
| » | Ogrevanje na kalorifer ali plin (radiator) (strani: 1 2 )Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 17191 (16201) | Vajenc |
| » | električni radiatorOddelek: Loža | 16509 (14119) | Pyr0Beast |