Novice » Znanost in tehnologija » Vesolje je staro 13,73 ± 0,12 milijard let!
jype ::
Saladin> in vse posledične absurdnosti
Pride and prejudice, my friend.
Saladin> Ima mističen prizvok - čeprav je utemeljen prav na realnosti
Ampak se _NE UJEMA_ z meritvami.
Tvojega teoretičnega konstrukta palice iz enega vala v praksi _ne najdemo_, medtem ko smo v praksi že izmerili, brez kančka dvoma, Bellovo neenakost. Izid meritve potrjuje "Copenhagensko interpretacijo".
Saladin> ne pa na nominaloizmu in podobnem, kjer bodisi sploh ni nobene mačke v škatli bodisi pa je "realno" živa in mrtva obenem, dokler ne pokukaš v škatlo.
Ampak problem je, da eksperiment, ki dokazuje, da je Schrödingerjeva mačka hkrati živa in mrtva, je ravno eksperiment preverjanja Bellove neenakosti. Intuitivna pričakovanja Bohmove interpretacije se tam izkažejo za zmotna. Bohm sicer pojasni, zakaj izid napove narobe (nelokalnost mu tu pač rešuje življenje na "mističen način"), ni pa to dovolj dobro, ker izida še vedno ne napove pravilno in z vsaj tolikšno natančnostjo, kot to zna Copenhagenska interpretacija.
Po pravici povedano povsem razumem, od kod želja, da bi bilo vesolje smiselno in intuitivno - pa trenutno številke kažejo, da ni tako.
Pride and prejudice, my friend.
Saladin> Ima mističen prizvok - čeprav je utemeljen prav na realnosti
Ampak se _NE UJEMA_ z meritvami.
Tvojega teoretičnega konstrukta palice iz enega vala v praksi _ne najdemo_, medtem ko smo v praksi že izmerili, brez kančka dvoma, Bellovo neenakost. Izid meritve potrjuje "Copenhagensko interpretacijo".
Saladin> ne pa na nominaloizmu in podobnem, kjer bodisi sploh ni nobene mačke v škatli bodisi pa je "realno" živa in mrtva obenem, dokler ne pokukaš v škatlo.
Ampak problem je, da eksperiment, ki dokazuje, da je Schrödingerjeva mačka hkrati živa in mrtva, je ravno eksperiment preverjanja Bellove neenakosti. Intuitivna pričakovanja Bohmove interpretacije se tam izkažejo za zmotna. Bohm sicer pojasni, zakaj izid napove narobe (nelokalnost mu tu pač rešuje življenje na "mističen način"), ni pa to dovolj dobro, ker izida še vedno ne napove pravilno in z vsaj tolikšno natančnostjo, kot to zna Copenhagenska interpretacija.
Po pravici povedano povsem razumem, od kod želja, da bi bilo vesolje smiselno in intuitivno - pa trenutno številke kažejo, da ni tako.
xabre ::
@Saladin Sliši se kul, čeprav nimam pojma o čem govoriš.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: xabre ()
Saladin ::
Pride and prejudice, my friend.
Saj razumem Sherlocka, ki pravi, da ko logika pade, potem pa se obrni na nelogično.
AMpak še zdaleč nismo na tej točki. Ogromno je še legitimnega prostora za logiko in dokler tega zadovoljivo ne raziščemo oz. eliminiramo, ne moreš pričakovat mainstream podpore. Lahko debatiramo "akademsko", ampak tega nikakor še ne moreš postaviti za aksiom.
Tvojega teoretičnega konstrukta palice iz enega vala v praksi _ne najdemo_, medtem ko smo v praksi že izmerili, brez kančka dvoma, Bellovo neenakost. Izid meritve potrjuje "Copenhagensko interpretacijo".
Pri Bohmu je substrat celotnega vesolja en sam takšen nelokalen val.
Nelokalnost prevzame glavno vlogo, z lokalnostjo omejeno na njeno površino.
Dualnost delca/vala je realna. Obnašanje obeh je realno.
Klasična, newtonska fizika delcev je lokalna, kvantni svet pa je istočasno nelokalen.
Obstajajo dve absolutni realnosti, ampak na dveh nivojih ter medsebojno tesno prepleteni.
Bližje substratu greš, bolj postaja svet nelokalen. Bolj se oddaljuješ, bolj prihajaš v našo newtonsko vsakdanjost.
Redukcionizem zato ne moreš uporabljat, ker ne veljajo ista pravila.
Posledično tudi združena teorija obeh ni možna - kvečjemu se jih da spravit tesno skupaj.
Ampak problem je, da eksperiment, ki dokazuje, da je Schrödingerjeva mačka hkrati živa in mrtva, je ravno eksperiment preverjanja Bellove neenakosti.
"Thus, one is left with choosing between the lesser of two evils: discarding locality, or discarding realism. The Bohmian interpretation opts for keeping realism and accepting nonlocality."
Sprejetje realne nelokalnosti ne poruši teorijo relativnosti. Treba je le sprejeti dvoje inherentno različnih, ampak komplementarno delujočih setov pravil.
Celo Bell sam je verjel, da njegov ekperiment dokazuje realno nelokalnost. Podobno kot je Occam postavil teorem za dokaz nečesa, kar danes poskušajo uporabit za dokaz nasprotnega.
Mistično pri vsem tem je edino to, da se da nelokalnost hitro razumeti kot obliko neskončnosti. Realne neskončnosti. Tu pa nastopijo čustva. In agende.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
MadMicka ::
A je bilo kaj rečeno, zakaj ima vesolje takšno obliko. Zakaj ne recimo bolj okroglo, saj se v osnovi energija širi iz središča v krogih.
jype ::
MadMicka> A je bilo kaj rečeno, zakaj ima vesolje takšno obliko.
Saj je kroglasto, point je, da je krogla evklidska. Ni bližnjic.
Saj je kroglasto, point je, da je krogla evklidska. Ni bližnjic.
jype ::
V torusu najkrajša pot med dvema točkama lahko poteka zunaj torusa.
V krogli pa ne.
Saladin> kvantni svet pa je istočasno nelokalen.
Nobene meritve, ki bi kaj takega dokazovala, za zdaj nimamo.
Imamo pa meritev, ki dokazuje, da je vsak prenos informacij podrejen relativnostnim omejitvam.
V krogli pa ne.
Saladin> kvantni svet pa je istočasno nelokalen.
Nobene meritve, ki bi kaj takega dokazovala, za zdaj nimamo.
Imamo pa meritev, ki dokazuje, da je vsak prenos informacij podrejen relativnostnim omejitvam.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
Saladin ::
Saladin> kvantni svet pa je istočasno nelokalen.
Nobene meritve, ki bi kaj takega dokazovala, za zdaj nimamo.
Pa saj prav Bellov teorem dokazuje obstoj nelokalnosti (ampak ne pojasni tega "paradoksa", kako je to možno ob istočasno veljavni relativnostni teoriji).
Copenhagenov redukcionzem, ki ne sme ničesar ugibat in smatra opazovanja na najbolj temeljnem nivoju kot edino realnost, potem govori o paradoksih, nekompletnosti, in "relativističnem nominalizmu".Einstein je zelo poenostavljeno temu rekel - Lune ni, dokler je kdo ne pogleda (so samo potenciali in verjetnosti, da je morda tam). Ni bil zadovoljen.
Bohm pa je efektivno združil realen ter istočasen obstoj delca/vala. Lokalnost in nelokalnost so realne lastnosti vesolja in se med sabo ne izključujejo, temveč komplementirajo. Prav zato redukcionizem ni mogoč, ker se gre za dva različna principa, ki sta nerazdružljivo povezana.
Newtonska fizika ne deluje na na kvantnem nivoju and vice versa. Nelokalen substrat ne opisuje makroskopsko dogajanje, čeprav je sestavni del newtosnkega sveta.
Vesolje torej ni redukcionistična "vsota njenih delov" ampak "vsota je več od skupka njenih delov". Bohm ja pravzaprav fizikalno opisal filozofski holizem oz. izničil je mejo med imanenco in transcendenco.
Moje IMHO videnje vesolja bom tako posodobil v "Vesolje kot 2D val kot delna limita neskončnosti".
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Saladin ()
jype ::
Saladin> Pa saj prav Bellov teorem dokazuje obstoj nelokalnosti
Nikakor ne.
Bellov izrek (ang. theorem) pravi: Napovedi kvantne mehanike ne zrcali nobena na skritih krajevnih spremenljivkah temelječa fizikalna teorija.
(No physical theory of local hidden variables can ever reproduce all of the predictions of quantum mechanics.)
Skrite lokalne spremenljivke so seveda manifestacija nelokalnosti, če uporabim tvoj jezik.
Saladin> potem govori o paradoksih, nekompletnosti, in "relativističnem nominalizmu".
Paradoksi za našo logiko. Če se mora naša logika podrejati aksiomom, ki smo jih postavili, realnost tej logiki ni (in ne more biti) podrejena.
Saladin> Einstein je zelo poenostavljeno temu rekel - Lune ni, dokler je kdo ne pogleda (so samo potenciali in verjetnosti, da je morda tam). Ni bil zadovoljen.
In Einstein (oz. njegova teorija) je narobe napovedal izid eksperimenta, ki je pomenil zmago kvantne mehanike - tako kot Bohm.
Nikakor ne.
Bellov izrek (ang. theorem) pravi: Napovedi kvantne mehanike ne zrcali nobena na skritih krajevnih spremenljivkah temelječa fizikalna teorija.
(No physical theory of local hidden variables can ever reproduce all of the predictions of quantum mechanics.)
Skrite lokalne spremenljivke so seveda manifestacija nelokalnosti, če uporabim tvoj jezik.
Saladin> potem govori o paradoksih, nekompletnosti, in "relativističnem nominalizmu".
Paradoksi za našo logiko. Če se mora naša logika podrejati aksiomom, ki smo jih postavili, realnost tej logiki ni (in ne more biti) podrejena.
Saladin> Einstein je zelo poenostavljeno temu rekel - Lune ni, dokler je kdo ne pogleda (so samo potenciali in verjetnosti, da je morda tam). Ni bil zadovoljen.
In Einstein (oz. njegova teorija) je narobe napovedal izid eksperimenta, ki je pomenil zmago kvantne mehanike - tako kot Bohm.
Saladin ::
Skrite lokalne spremenljivke so seveda manifestacija nelokalnosti, če uporabim tvoj jezik.
Kako zavraga "lokalne spremenljivke" kar naenkrat pomenijo "manifestacije nelokalnosti"?
Ne obstaja "lokalna" rešitev. Copenhagen pa tega ne more sprejet, zato reče "rešitve _ni_" in ostalo kramo.
Bohma pa reče (na temelju jasnega indica nelokalnosti), da se lokalnost in nelokalnost ne izključujeta.
En zanimiv link na to temo
http://plato.stanford.edu
Einsteinova logika pa je čisto v redu. Videl je težavo in vedel je, kaj ni logično (EDIT: pozabljaš na njegovo vlogo pri EPR eksperimentu). Ni pa uspel pojasnit vsega, saj se ni ubadal z nelokalnosti in se je zapičil v napačno študijo "teorije vsega".
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Saladin ()
jype ::
Saladin> Kako zavraga "lokalne spremenljivke" kar naenkrat pomenijo "manifestacije nelokalnosti"?
Ker so skrite, hkrati pa nosijo informacijo od tako daleč, da kršijo relativnostne omejitve (kar je trenutno izmerljivo nemogoče).
Saladin> Ne obstaja "lokalna" rešitev.
Česa?
Saladin> Einsteinova logika pa je čisto v redu
Nič ne oporekam "Einsteinovi" logiki. Oporekam tvojemu privzemanju povezanosti realnosti in logike oziroma realnosti in poljubne matematične formulacije pravil, katerim naj bi realnost bila zavezana.
Saladin> Ne "pojavil, bil in izginil" temveč "Prišel, bil in odšel".
Ker so skrite, hkrati pa nosijo informacijo od tako daleč, da kršijo relativnostne omejitve (kar je trenutno izmerljivo nemogoče).
Saladin> Ne obstaja "lokalna" rešitev.
Česa?
Saladin> Einsteinova logika pa je čisto v redu
Nič ne oporekam "Einsteinovi" logiki. Oporekam tvojemu privzemanju povezanosti realnosti in logike oziroma realnosti in poljubne matematične formulacije pravil, katerim naj bi realnost bila zavezana.
Saladin> Ne "pojavil, bil in izginil" temveč "Prišel, bil in odšel".
A man said to the Universe:
"Sir, I exist!"
"However," replied the Universe,
"the fact has not created in me a sense of obligation."
-- Stephen Crane
Saladin ::
Ker so skrite, hkrati pa nosijo informacijo od tako daleč, da kršijo relativnostne omejitve (kar je trenutno izmerljivo nemogoče).
"Hidden local variables" pomeni prav to - da so lokalne.
Kar pomeni da, "Napovedi kvantne mehanike ne zrcali nobena na skritih krajevnih spremenljivkah temelječa fizikalna teorija." to velja le za lokalne skrite spremenljivke in ne "nalokalne".
Big difference.
Kajti edina možnost, ki ostane, je rešitev, ko mora biti v srži nelokalna.
Saladin>Ne obstaja "lokalna" rešitev.
Česa?
Kvantne mehanike.
AMpak to je precej težko za sprejeti, zato pa Copenhagen raje ustvarja nove paradokse kot pa da se ubada z nečem tako "egzotičnim" kot je nelokalnost. Seveda boš rekel, da imaš dokazano splošno relativnost oz. lokalnost. In Bohm odvrne da sta tako splošna relativnost z njeno lokalnostjo kakortudi nelokalnost skirte variable oz. vala obe pravilni. In realni.
Nič ne oporekam "Einsteinovi" logiki. Oporekam tvojemu privzemanju povezanosti realnosti in logike oziroma realnosti in poljubne matematične formulacije pravil, katerim naj bi realnost bila zavezana.
Like I said - na tebi in Copenhagenu je, da dokaže veljavnost "relativističnega nominalizma ter Ex Nihila".
Torej dokaži, da 1+1 ni vedno dva. Vztrajanje na tej realnosti je povsem razsodno - breme dokaza je na tistem, ki trdi drugače.
Glede tvojega citata pa je malo ironično, da poudarjaš nepomembnost človeka, ko pa obenem vztrajaš na, kot temu trdim, "relativističnem nominalizmu". Da realnosti ni ter obstaja le takrat, ko jo ti oz. zavestno bitje ustvarja z opazovanjem.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
jype ::
Prvič - ti me očitno čisto narobe razumeš.
Realnost seveda (zelo verjetno) obstaja brez nas, a dejstvo je, da naše slike realnosti (to je tudi kvantna mehanika) brez nas ni (in je ne more biti).
Drugič...
Saladin> "Hidden local variables" pomeni prav to - da so lokalne.
Vse so lokalne. Nelokalnih trenutno fizika ne pozna. Spremenljivk. Seveda pozna konstante ki so lahko bodisi skalarji, vektorji, tenzorji, bistvo je pa, da kot konstante ne nosijo nobene informacije. O tem zaenkrat ni nobenega dvoma in tvojega vzvoda iz enega samega vala trenutno nismo še našli, čeprav intenzivno iščemo.
Saladin> Like I said - na tebi in Copenhagenu je, da dokaže veljavnost "relativističnega nominalizma ter Ex Nihila".
Lahko ti ponovim še enkrat: ne more(va). Copenhagenska interpretacija zgolj ne fali pri napovedi Bellove neenakosti - kot se to zgodi Bohmovi, zato jo trenutno jemljemo bolj resno. Morebitne nove meritve lahko prinesejo propad vseh kvantnih teorij, ampak jaz to smatram za zelo malo verjetno, tako da sem se že sprijaznil s "paradoksalnostjo" kvantne mehanike, kot jo znamo formulirati skozi matematična orodja, ki so nam na voljo (jaz seveda ne - kvantna mehanika je matematično zame precej prezahtevna, vsaj za zdaj).
Mimogrede, obstaja preprost eksperiment, ki ti omogoča, da kar doma preveriš veljavnost hipoteze splošne in posebne relativnosti, da nič ne more potovati hitreje od svetlobe:
Poskusi odpret vrata hladilnika, preden se v njem prižge luč.
Realnost seveda (zelo verjetno) obstaja brez nas, a dejstvo je, da naše slike realnosti (to je tudi kvantna mehanika) brez nas ni (in je ne more biti).
Drugič...
Saladin> "Hidden local variables" pomeni prav to - da so lokalne.
Vse so lokalne. Nelokalnih trenutno fizika ne pozna. Spremenljivk. Seveda pozna konstante ki so lahko bodisi skalarji, vektorji, tenzorji, bistvo je pa, da kot konstante ne nosijo nobene informacije. O tem zaenkrat ni nobenega dvoma in tvojega vzvoda iz enega samega vala trenutno nismo še našli, čeprav intenzivno iščemo.
Saladin> Like I said - na tebi in Copenhagenu je, da dokaže veljavnost "relativističnega nominalizma ter Ex Nihila".
Lahko ti ponovim še enkrat: ne more(va). Copenhagenska interpretacija zgolj ne fali pri napovedi Bellove neenakosti - kot se to zgodi Bohmovi, zato jo trenutno jemljemo bolj resno. Morebitne nove meritve lahko prinesejo propad vseh kvantnih teorij, ampak jaz to smatram za zelo malo verjetno, tako da sem se že sprijaznil s "paradoksalnostjo" kvantne mehanike, kot jo znamo formulirati skozi matematična orodja, ki so nam na voljo (jaz seveda ne - kvantna mehanika je matematično zame precej prezahtevna, vsaj za zdaj).
Mimogrede, obstaja preprost eksperiment, ki ti omogoča, da kar doma preveriš veljavnost hipoteze splošne in posebne relativnosti, da nič ne more potovati hitreje od svetlobe:
Poskusi odpret vrata hladilnika, preden se v njem prižge luč.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
Saladin ::
Realnost seveda (zelo verjetno) obstaja brez nas, a dejstvo je, da naše slike realnosti (to je tudi kvantna mehanika) brez nas ni (in je ne more biti).
Copenhagen gre korak dlje od tega, kar praviš. Iz naše omejene slike realnosti sklepa, da je vsa to vse kar je. In vleče nadaljnje, paradoksalne hipoteze, ven iz tega.
Mimogrede, obstaja preprost eksperiment, ki ti omogoča, da kar doma preveriš veljavnost hipoteze splošne in posebne relativnosti, da nič ne more potovati hitreje od svetlobe:
Poskusi odpret vrata hladilnika, preden se v njem prižge luč.
Ni problema. Glede na njegovo spoštljivo starost je sigurno lufta za kak milimeter, preden se (je včasih) prižgala luč...
Anyway...
Kako lahko ob prav tako dokazanem EPR paradoku trdiš, da niste našli kavzalno nelokalnost? Vem, da je ne razumete in je ne morete vnesti v Copenhagensko interpretacijo, ampak trditi, da je niste našli...
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
Thomas ::
EPR ni paradoks. Vse je v redu, pri EPR. Einstein sicer je mislil, da je paradox, ampak ni. Einstein ima dober PR. Objektivno predober. Pokronal ga je kar precejkrat, pa vseeno ni dovolj dobro poznano, da tudi pri EPR.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Saladin ::
OK, morda EPR ne dopuša kavzalnega FTL prenosa podatkov.
Sigurno pa jasno indicira, da nekaj mora delovati nelokalno - bodisi EDIT: instanten wavefunction collapse ali pa ona izjava "Nonlocality does not imply a lack of causality only in the case when "ethereal," not "causal," information is transmitted between systems".
Sigurno pa jasno indicira, da nekaj mora delovati nelokalno - bodisi EDIT: instanten wavefunction collapse ali pa ona izjava "Nonlocality does not imply a lack of causality only in the case when "ethereal," not "causal," information is transmitted between systems".
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Saladin ()
jype ::
Saladin> Copenhagen gre korak dlje od tega, kar praviš. Iz naše omejene slike realnosti sklepa, da je vsa to vse kar je. In vleče nadaljnje, paradoksalne hipoteze, ven iz tega.
Tole, dragi moj, pa ne drži. S tem kar je, se res ukvarja, s tem, česar ni, pa bi morda lahko bilo, se pa zagotovo ne.
Saladin> Kako lahko ob prav tako dokazanem EPR paradoku
EPR paradoks _ni_ dokazan. EPR paradoks je miselni eksperiment ljudi, katerih filozofsko poreklo je nezdružljivo z inherentno popolno (kvantno) naključnostjo copenhagenske interpretacije kvantne mehanike. Seveda paradoks obstaja ob nekaterih razlagah kvantnih pojavov, vendar vsaj pri copenhagenski interpretaciji ravno Bellova neenakost (in njena meritev, ki se s to interpretacijo ujema) kaže, da paradoksa ni in da kvantna prepletenost ne omogoča dejanskega prenosa informacij med temi pari delcev z nadrelativistično hitrostjo - prenos informacij se še vedno dogaja zgolj s svetlobno hitrostjo.
Saladin> Sigurno pa jasno indicira, da nekaj mora delovati nelokalno
Ne, premisli še enkrat, kaj se zares zgodi pri kvantni prepletenosti: informacija, ki jo imaš, je brez "relativistične zveze s sogovornikom" bodisi tudi brez smisla, bodisi razpade. Meritve Bellove neenakosti ti zagotavljajo, da v praksi _vedno_ dobiš ujemajoče se spine 71% časa, ne pa 75% časa, kot napovedujejo teorije s skritimi spremenljivkami. Vprašanje, ali obstaja superrelativistični delec, ki to omogoča, vsaj za copenhagensko interpretacijo kvantne mehanike sploh ni vprašanje, ker paradoksa ni.
Tole, dragi moj, pa ne drži. S tem kar je, se res ukvarja, s tem, česar ni, pa bi morda lahko bilo, se pa zagotovo ne.
Saladin> Kako lahko ob prav tako dokazanem EPR paradoku
EPR paradoks _ni_ dokazan. EPR paradoks je miselni eksperiment ljudi, katerih filozofsko poreklo je nezdružljivo z inherentno popolno (kvantno) naključnostjo copenhagenske interpretacije kvantne mehanike. Seveda paradoks obstaja ob nekaterih razlagah kvantnih pojavov, vendar vsaj pri copenhagenski interpretaciji ravno Bellova neenakost (in njena meritev, ki se s to interpretacijo ujema) kaže, da paradoksa ni in da kvantna prepletenost ne omogoča dejanskega prenosa informacij med temi pari delcev z nadrelativistično hitrostjo - prenos informacij se še vedno dogaja zgolj s svetlobno hitrostjo.
Saladin> Sigurno pa jasno indicira, da nekaj mora delovati nelokalno
Ne, premisli še enkrat, kaj se zares zgodi pri kvantni prepletenosti: informacija, ki jo imaš, je brez "relativistične zveze s sogovornikom" bodisi tudi brez smisla, bodisi razpade. Meritve Bellove neenakosti ti zagotavljajo, da v praksi _vedno_ dobiš ujemajoče se spine 71% časa, ne pa 75% časa, kot napovedujejo teorije s skritimi spremenljivkami. Vprašanje, ali obstaja superrelativistični delec, ki to omogoča, vsaj za copenhagensko interpretacijo kvantne mehanike sploh ni vprašanje, ker paradoksa ni.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
Saladin ::
Tole, dragi moj, pa ne drži. S tem kar je, se res ukvarja, s tem, česar ni, pa bi morda lahko bilo, se pa zagotovo ne.
Neraspoznavnost izenačuje z realnim ničem. Postavlja subjektivno omejitev kot objektivno realnost in to je problem.
Postavi te pred zaprto škatlo in čeprav ti ne reče, kaj je notri, njena formulacija pa jasno nakazuje, da je po neni logiki edina pravilna predpostavka, da ni "nič" notri. Ker ne vemo. Torej ni. DObro veš, kaj mislim.
in da kvantna prepletenost ne omogoča dejanskega prenosa informacij med temi pari delcev z nadrelativistično hitrostjo - prenos informacij se še vedno dogaja zgolj s svetlobno hitrostjo.
Vprašanje, ali obstaja superrelativistični delec, ki to omogoča, vsaj za copenhagensko interpretacijo kvantne mehanike sploh ni vprašanje, ker paradoksa ni.
Ne razumeš - saj Bohm vztraja, da nelokalna varijabla NI in ne more biti delec. Ker to krši splošno relativnost. AMpak vsak delec je obenem val. Ne potencialno - realno. Predpostavljaš, da mora biti zgolj eno ali zgolj drugo in ne oboje. Interferenco vala in še par drugih lastnosti pa si zaznal. Copenhagen je prevzel mišljenje, da ne more biti delec in val istočasno. Bohm trdi da lahko.
Meni je čisto vsaka Bohmova interpretacija eksperimentov (in rezultatov) elegantnejša od Copenhagenske.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Saladin ()
jype ::
Saladin> Neraspoznavnost izenačuje z realnim ničem. Postavlja subjektivno omejitev kot objektivno realnost in to je problem.
Tega kvantna mehanika v nobenem primeru ne počne. Filozofske posledice različnih interpretacij morda to vključujejo, nikakor pa to ni problem za fiziko - če se teorija ujema z rezultati meritev, ne pa z mnenjem filozofov o tem kaj je prav in kaj ne - fiziki to nič mar.
Saladin> Postavi te pred zaprto škatlo in čeprav ti ne reče, kaj je notri, njena formulacija pa jasno nakazuje, da je po neni logiki edina pravilna predpostavka, da ni "nič" notri. Ker ne vemo. Torej ni. DObro veš, kaj mislim.
Vem, ja, samo ti narobe misliš - fizikalno (seveda pa ne nujno filozofsko - odvisno pač od tega, s kakšnimi filozofskimi predpostavkami je ustvarjena osnova filozofskega koncepta realnosti) dejstvo je, da tam notri ni nič, če tega ne moremo izmeriti. Če tam notri ni delca, katerega obstoj bi pustil posledice na "instrumentu", s katerim "merimo" obstoj - tam obstoja ni.
Saladin> AMpak vsak delec je obenem val. Ne potencialno - realno.
Val tudi ni nadrelativistično hiter.
Saladin> Copenhagen je prevzel mišljenje, da ne more biti delec in val istočasno
Ne, to ne drži. Sodobna razlaga razširitve copenhagenske interpretacije, ki jo imenujemo heisenbergovo načelo nedoločljivosti, dejansko prva teoretično utrdi to dualnost in povzame natančne omejitve tudi nad določljivostjo lastnosti delca-vala. Iz matematičnih lastnosti te teorije se da izpeljati odvisnost natančnosti določenosti bodisi gibalne količine-valovne dolžine od natančnosti določenosti položaja delca-vala in ta odvisnost je tudi potrjena z meritvami (in je danes onkraj dvomov).
Saladin> Meni je čisto vsaka Bohmova interpretacija eksperimentov (in rezultatov) elegantnejša od Copenhagenske.
Preberi Thomasov podpis (A scientific man ought to have no wishes, no affections - a mere heart of stone.), večkrat.
Tega kvantna mehanika v nobenem primeru ne počne. Filozofske posledice različnih interpretacij morda to vključujejo, nikakor pa to ni problem za fiziko - če se teorija ujema z rezultati meritev, ne pa z mnenjem filozofov o tem kaj je prav in kaj ne - fiziki to nič mar.
Saladin> Postavi te pred zaprto škatlo in čeprav ti ne reče, kaj je notri, njena formulacija pa jasno nakazuje, da je po neni logiki edina pravilna predpostavka, da ni "nič" notri. Ker ne vemo. Torej ni. DObro veš, kaj mislim.
Vem, ja, samo ti narobe misliš - fizikalno (seveda pa ne nujno filozofsko - odvisno pač od tega, s kakšnimi filozofskimi predpostavkami je ustvarjena osnova filozofskega koncepta realnosti) dejstvo je, da tam notri ni nič, če tega ne moremo izmeriti. Če tam notri ni delca, katerega obstoj bi pustil posledice na "instrumentu", s katerim "merimo" obstoj - tam obstoja ni.
Saladin> AMpak vsak delec je obenem val. Ne potencialno - realno.
Val tudi ni nadrelativistično hiter.
Saladin> Copenhagen je prevzel mišljenje, da ne more biti delec in val istočasno
Ne, to ne drži. Sodobna razlaga razširitve copenhagenske interpretacije, ki jo imenujemo heisenbergovo načelo nedoločljivosti, dejansko prva teoretično utrdi to dualnost in povzame natančne omejitve tudi nad določljivostjo lastnosti delca-vala. Iz matematičnih lastnosti te teorije se da izpeljati odvisnost natančnosti določenosti bodisi gibalne količine-valovne dolžine od natančnosti določenosti položaja delca-vala in ta odvisnost je tudi potrjena z meritvami (in je danes onkraj dvomov).
Saladin> Meni je čisto vsaka Bohmova interpretacija eksperimentov (in rezultatov) elegantnejša od Copenhagenske.
Preberi Thomasov podpis (A scientific man ought to have no wishes, no affections - a mere heart of stone.), večkrat.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
Saladin ::
No dobro, bom še enkrat pogledal.
Ampak dosedaj sem videl same luknje v Copenhagenski interpretaciji.
In Thomasov podpis je zgolj lepa ideologija za fizikalce - katere pa se noben ne more držati. Taka objektivnost je nemogoča.
Ampak dosedaj sem videl same luknje v Copenhagenski interpretaciji.
In Thomasov podpis je zgolj lepa ideologija za fizikalce - katere pa se noben ne more držati. Taka objektivnost je nemogoča.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Saladin ()
jype ::
Saladin> Taka objektivnost je nemogoča.
Seveda, se strinjam, vendar je vsako stremenje po elegantnosti popolno nasprotje tega, zato je še toliko manj lahko argument "za" neko teorijo - še posebej v luči tega, da je ena "grda, težko razumljiva in matematično silno zapletena" teorija sposobna natančno napovedati izid eksperimenta, ne da bi kršila katerega od delov teorij, ki veljajo za pravilne in empirično preverjene, druga pa, čeprav zelo "elegantna in konsistentna z logiko klasične fizike in filozofskim realizmom", ta izid napove bodisi narobe, bodisi pri tem krši načelo, ne da bi lahko nadomestila teorijo, v katerem se pojavi.
Spat grem - te dolge povedi me počasi premagujejo.
Seveda, se strinjam, vendar je vsako stremenje po elegantnosti popolno nasprotje tega, zato je še toliko manj lahko argument "za" neko teorijo - še posebej v luči tega, da je ena "grda, težko razumljiva in matematično silno zapletena" teorija sposobna natančno napovedati izid eksperimenta, ne da bi kršila katerega od delov teorij, ki veljajo za pravilne in empirično preverjene, druga pa, čeprav zelo "elegantna in konsistentna z logiko klasične fizike in filozofskim realizmom", ta izid napove bodisi narobe, bodisi pri tem krši načelo, ne da bi lahko nadomestila teorijo, v katerem se pojavi.
Spat grem - te dolge povedi me počasi premagujejo.
Saladin ::
Dela poln dan, pa bom copy pastal postavke iz wikija (iskanje podobnega po .edu-jih je žal dolgotrajnejše).
Copenhagen interpretation
Principles
1. A system is completely described by a wave function ψ, which represents an observer's knowledge of the system. (Heisenberg)
2. The description of nature is essentially probabilistic. The probability of an event is related to the square of the amplitude of the wave function related to it. (Max Born)
3. Heisenberg's uncertainty principle states the observed fact that it is not possible to know the values of all of the properties of the system at the same time; those properties that are not known with precision must be described by probabilities.
4. (Complementary Principle) Matter exhibits a wave-particle duality. An experiment can show the particle-like properties of matter, or wave-like properties, but not both at the same time.(Niels Bohr)
5. Measuring devices are essentially classical devices, and measure classical properties such as position and momentum.
6. The Correspondence Principle of Bohr and Heisenberg: the quantum mechanical description of large systems should closely approximate to the classical description.
Torej kje so" luknje":
1. Ne veš, kaj je valovna funkcija sploh je. Imate jo za abstrakt, zato ne vem, zakaj njen kolaps ne more biti instanten oz. nelokalen.
2. Verjetnost dogodka je odvisna od valovne fiunkcije. OK. Ampak spet ne veš, kaj ta valovna funkcija je. Lahko je nelokalna.
3. Ne moreš imeti vseh možnih podatkov obenem. OK, ampak a to pomeni, da vseh teh podatkov v nekem trenutku ni na voljo ali da je to zgolj omejitev opazovalca?
4. Dualnost val/delec. Se gre tukaj za val kot valovno funkcijo ali kot ločeno entiteto?
5. OK.
6. Kvantna mehanika zna dati približne rezultate na makroskopskih skalah enakovredne newtonskim? Kako natančno?
In še dvoje eksperimentov
Wigner's Friend - Kolikor vidim, je to Relativističen nominalizem.
EPR: Privede do one izjave "Nonlocality does not imply a lack of causality only in the case when "ethereal," not "causal," information is transmitted between systems".
Problemi subjektivne realnosti ter težav z lokalnostjo ostajajo. Povej mi eno definitno in kompletno Copenhagensko interpretacijo, ki odpravi z vsemi problemi, ki sem jih navedel zgoraj (lahko je tudi kak link do "objektivnega" filmčkaa Copenhagenske interpretacije - ker za vse alternativne razlage jih lahko najdeš duvat, le za najbolj mainstream očitno ne vidim nobene).
Sem pač vizualen tip. "Pokaži" mi Copenhagensko delovanje sveta. Laično.
Copenhagen interpretation
Principles
1. A system is completely described by a wave function ψ, which represents an observer's knowledge of the system. (Heisenberg)
2. The description of nature is essentially probabilistic. The probability of an event is related to the square of the amplitude of the wave function related to it. (Max Born)
3. Heisenberg's uncertainty principle states the observed fact that it is not possible to know the values of all of the properties of the system at the same time; those properties that are not known with precision must be described by probabilities.
4. (Complementary Principle) Matter exhibits a wave-particle duality. An experiment can show the particle-like properties of matter, or wave-like properties, but not both at the same time.(Niels Bohr)
5. Measuring devices are essentially classical devices, and measure classical properties such as position and momentum.
6. The Correspondence Principle of Bohr and Heisenberg: the quantum mechanical description of large systems should closely approximate to the classical description.
Torej kje so" luknje":
1. Ne veš, kaj je valovna funkcija sploh je. Imate jo za abstrakt, zato ne vem, zakaj njen kolaps ne more biti instanten oz. nelokalen.
2. Verjetnost dogodka je odvisna od valovne fiunkcije. OK. Ampak spet ne veš, kaj ta valovna funkcija je. Lahko je nelokalna.
3. Ne moreš imeti vseh možnih podatkov obenem. OK, ampak a to pomeni, da vseh teh podatkov v nekem trenutku ni na voljo ali da je to zgolj omejitev opazovalca?
4. Dualnost val/delec. Se gre tukaj za val kot valovno funkcijo ali kot ločeno entiteto?
5. OK.
6. Kvantna mehanika zna dati približne rezultate na makroskopskih skalah enakovredne newtonskim? Kako natančno?
In še dvoje eksperimentov
Wigner's Friend - Kolikor vidim, je to Relativističen nominalizem.
EPR: Privede do one izjave "Nonlocality does not imply a lack of causality only in the case when "ethereal," not "causal," information is transmitted between systems".
Problemi subjektivne realnosti ter težav z lokalnostjo ostajajo. Povej mi eno definitno in kompletno Copenhagensko interpretacijo, ki odpravi z vsemi problemi, ki sem jih navedel zgoraj (lahko je tudi kak link do "objektivnega" filmčkaa Copenhagenske interpretacije - ker za vse alternativne razlage jih lahko najdeš duvat, le za najbolj mainstream očitno ne vidim nobene).
Sem pač vizualen tip. "Pokaži" mi Copenhagensko delovanje sveta. Laično.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Gravitacijski valovi zaviti v oblak prahuOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 7336 (5624) | s6c-gEL |
» | Še o inflacijski teoriji vesolja in odkritju gravitacijskih valov, ki ima tudi nasproOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 13411 (11056) | vostok_1 |
» | Planck posnel medzvezdni prahOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 4705 (3915) | Thomas |
» | Starost VesoljaOddelek: Znanost in tehnologija | 3472 (3472) | gani-med |
» | Konec vesolja (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 12656 (10665) | CaqKa |