Forum » Elektrotehnika in elektronika » Transformator 400 kVA 21/0,42 kV - popravilo in meritve
Transformator 400 kVA 21/0,42 kV - popravilo in meritve
Fave ::
Zdravo!
Včeraj sem popravljal transformator 400 kVA 21/0,42 kV, Dyn5, suha izvedba. Transformator je bil fizično poškodovan zaradi padca. Po zamenjavi izolatorjev, ki držijo primarne tuljavnike in zbiralnic, ki povezujejeo primarna navitja, sem začel z meritvami. Meritve so ok, muči pa me ena stvar. Ko na sekundarni strani vsiljujem napetost 400 V se v prvem sekundarnem navitju sliši neko brenčanje. Glede na to, da je transformator je padel na pesek, me zanima ali je možno, da bi to brenčanje povzročal kakšen kamenček, ki je ostal v navitju.
Do sedaj sem opravil naslednje meritve:
- meritev izolacijske upornosti (2500 V DC po priporočilih proizvajalca)
- meritev upornosti navitij
- meritev magnetilnih tokov
- vsiljevanje 400 V na sekundarno navitje
Kaj še priporočate?
Za vsak namig že v naprej hvala.
Včeraj sem popravljal transformator 400 kVA 21/0,42 kV, Dyn5, suha izvedba. Transformator je bil fizično poškodovan zaradi padca. Po zamenjavi izolatorjev, ki držijo primarne tuljavnike in zbiralnic, ki povezujejeo primarna navitja, sem začel z meritvami. Meritve so ok, muči pa me ena stvar. Ko na sekundarni strani vsiljujem napetost 400 V se v prvem sekundarnem navitju sliši neko brenčanje. Glede na to, da je transformator je padel na pesek, me zanima ali je možno, da bi to brenčanje povzročal kakšen kamenček, ki je ostal v navitju.
Do sedaj sem opravil naslednje meritve:
- meritev izolacijske upornosti (2500 V DC po priporočilih proizvajalca)
- meritev upornosti navitij
- meritev magnetilnih tokov
- vsiljevanje 400 V na sekundarno navitje
Kaj še priporočate?
Za vsak namig že v naprej hvala.
My mind's a hyper tool that fixes everything.
Jackal ::
Takšen trafo rabiš za privatno rabo? 
Ker drugače dvomim, da bi profi, ki dela s tem spraševal takšne stvari na forumu. In bo verjetno boljše, če gre za komercialno zadevo, to prepustit profesionalcem.
Navitje drugače brenči zaradi zračnosti med ali navitji tuljave ali se je pri padcu tuljava na jedru zrahljala in je nekje nastala zračna reža. Tudi kamenček lahko povzroči brenčanje.
Sicer pa pri takšnih močeh in napetostih velja: One flash and you're ash.
Ker drugače dvomim, da bi profi, ki dela s tem spraševal takšne stvari na forumu. In bo verjetno boljše, če gre za komercialno zadevo, to prepustit profesionalcem.
Navitje drugače brenči zaradi zračnosti med ali navitji tuljave ali se je pri padcu tuljava na jedru zrahljala in je nekje nastala zračna reža. Tudi kamenček lahko povzroči brenčanje.
Sicer pa pri takšnih močeh in napetostih velja: One flash and you're ash.
Walking the way is something completely different than imagining the way.
Fave ::
Ne, ne rabim za privatno rabo :)
Lastnik transformatorja me je prosil za popravilo in po dolgotrajnem prigovarjanju sem pristal. Problem je bil z rezervnimi deli, ki pa sem jih jaz dobil (original od proizvajalca).
Je pa res, da suhega transformatorja nisem še nikoli popravljal (ne padajo vsak dan po tleh). Sem pa že kar nekaj oljnih transformatorjev, tudi večjih moči, pretesnil, pomenjal izvodne kontaktne navoje in pomenjal skoznike....
Vem kakšne meritve je potrebno opraviti, pri takšnih stvareh, ali pri periodičnih pregledih. Zanima pa me kaj bi se splačalo še pomerit, glede na to, da je bil transformator izpostavljen velikemu fizičnemu šoku.
Lastnik transformatorja me je prosil za popravilo in po dolgotrajnem prigovarjanju sem pristal. Problem je bil z rezervnimi deli, ki pa sem jih jaz dobil (original od proizvajalca).
Je pa res, da suhega transformatorja nisem še nikoli popravljal (ne padajo vsak dan po tleh). Sem pa že kar nekaj oljnih transformatorjev, tudi večjih moči, pretesnil, pomenjal izvodne kontaktne navoje in pomenjal skoznike....
Vem kakšne meritve je potrebno opraviti, pri takšnih stvareh, ali pri periodičnih pregledih. Zanima pa me kaj bi se splačalo še pomerit, glede na to, da je bil transformator izpostavljen velikemu fizičnemu šoku.
My mind's a hyper tool that fixes everything.
Azrael ::
Ob tem, da je trafo padel, je vprašanje tudi ali so vsi vijaki, ki držijo jedro skupaj, sploh še v redu, lahko se je kateri pretegnil (ni treba, da je počil) in sedaj brni jedro, saj ni več stisnjeno skupaj tako, kot bi moralo biti.
Ostale tuljave, razen te na katero si priklopil napetost. ne bi smele brneti, tudi če so razrahljane, saj skoznje ni tekel noben tok. Seveda pa je lahko tudi še kje počena kakšna izolacija in bo čez čas zagrmelo, čeprav je po meritvah trenutno vse OK.
Tujek, če ni magneten, tudi ne.
V glavnem nakopal si si lepega hudiča, ta trafo nikoli več ne bo čisto tak, kot je bil pred padcem, samo ko bo kaj narobe, bodo na to pozabili in boš ti vsega kriv. No vsaj pri servisiranju el. motorjiev in generatorjev je tako.
Mase takih strojev so ogromne in ni treba, da pade ravno z nebotičnika, da se vsi sestavni deli dobro pretreseni.
Ostale tuljave, razen te na katero si priklopil napetost. ne bi smele brneti, tudi če so razrahljane, saj skoznje ni tekel noben tok. Seveda pa je lahko tudi še kje počena kakšna izolacija in bo čez čas zagrmelo, čeprav je po meritvah trenutno vse OK.
Tujek, če ni magneten, tudi ne.
V glavnem nakopal si si lepega hudiča, ta trafo nikoli več ne bo čisto tak, kot je bil pred padcem, samo ko bo kaj narobe, bodo na to pozabili in boš ti vsega kriv. No vsaj pri servisiranju el. motorjiev in generatorjev je tako.
Mase takih strojev so ogromne in ni treba, da pade ravno z nebotičnika, da se vsi sestavni deli dobro pretreseni.
Nekoč je bil Slo-tech.
Fave ::
Res je brni samo ena tuljava in samo takrat kadar je priključena.
To, da sem si nakopal lepega hudiča sem spoznal že sam. :)
Dobro je le to, da sem že v naprej povedal, da glede na padec, ne dam nobene garancije. In so se strinjali.
Trafo se je v bistvu samo prekucnil, ni padel iz višine, ampak je točno tako kot si rekel, pri masi 1200 kg je že to preveč.
Se pa to brnenje začne pojavljati nekje pri 160 V. Ima precej oster zvok. Jakost in frekvenca brnenje pa rasteta z napetostjo. Prihaja (vsaj sliši se tako) iz sekundarnega navitja.
Trenutno me najbolj muči kako ugotoviti kaj je vzrok tega.
To, da sem si nakopal lepega hudiča sem spoznal že sam. :)
Dobro je le to, da sem že v naprej povedal, da glede na padec, ne dam nobene garancije. In so se strinjali.
Trafo se je v bistvu samo prekucnil, ni padel iz višine, ampak je točno tako kot si rekel, pri masi 1200 kg je že to preveč.
Se pa to brnenje začne pojavljati nekje pri 160 V. Ima precej oster zvok. Jakost in frekvenca brnenje pa rasteta z napetostjo. Prihaja (vsaj sliši se tako) iz sekundarnega navitja.
Trenutno me najbolj muči kako ugotoviti kaj je vzrok tega.
My mind's a hyper tool that fixes everything.
Azrael ::
Ko je trafo padel, je pristal na jedru, tuljavah ali celo tako, da je padel na kakšen trd predmet in je bil obremenjen samo na enem delu?
Lahko je počena kakšna izolacija in je sedaj vse skupaj razmajano, kako utrditi nazaj ne vem, trafotov razen takih majhnih do par kVA v delavnici nikoli nismo popravljali.
V glavnem poskusi ugotoviti odkod je prišel največji udarec in preglej za morebitne poškodb na tem mestu.
Lahko je počena kakšna izolacija in je sedaj vse skupaj razmajano, kako utrditi nazaj ne vem, trafotov razen takih majhnih do par kVA v delavnici nikoli nismo popravljali.
V glavnem poskusi ugotoviti odkod je prišel največji udarec in preglej za morebitne poškodb na tem mestu.
Nekoč je bil Slo-tech.
Brane2 ::
Z velikimi transformatorji v praksi nikoli nisem imel opravka, a tako na uč bi se reklo da te je*e nekaj v magnetiki in da to nima neposredne zveze z navitji.
Pri neobremenjenem trafouju je tok skozi ostala navitja nič in tako ta nimajo magnetnega vpliva. Če kaj brni, je to jedro, in to tako da je nekje nekaj dobilo luft.
ALi se je kaka lamela odvojila od glavnine jedra, ali pa se je kje kak del premaknil ( če je jedro sestavljeno iz več lamelnih paketov). Lahko da tudi lamele niso več zadosi močno vpete ( počen kak vijak ali kaj podobnega).
Če bi bilo kaj z navitjem, je lahko samo to, da je kje kak medovojni stik, tega bi pa zelo hitro opazil zaradi večje porabe trafoja med testiranjem.
Kar seveda še ne pomeni, da ne more biti kje znotraj poškodovano kaj, kar bi lahko pozneje prebilo med delom...
Pri neobremenjenem trafouju je tok skozi ostala navitja nič in tako ta nimajo magnetnega vpliva. Če kaj brni, je to jedro, in to tako da je nekje nekaj dobilo luft.
ALi se je kaka lamela odvojila od glavnine jedra, ali pa se je kje kak del premaknil ( če je jedro sestavljeno iz več lamelnih paketov). Lahko da tudi lamele niso več zadosi močno vpete ( počen kak vijak ali kaj podobnega).
Če bi bilo kaj z navitjem, je lahko samo to, da je kje kak medovojni stik, tega bi pa zelo hitro opazil zaradi večje porabe trafoja med testiranjem.
Kar seveda še ne pomeni, da ne more biti kje znotraj poškodovano kaj, kar bi lahko pozneje prebilo med delom...
On the journey of life, I chose the psycho path.
Pyr0Beast ::
Kakšen vijak ali nekaj podobno kovinskega in mejhnega (matica) zna biti nadležna zadeva in u pesku se najde svašta.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Fave ::
Po še enem dnevu v delavnici, merjenju na sto in en način ter gledanju in poslušanju sem ugotovil naslednje:
- trafo je padel na tuljave (primarne), ena je utrpela rahlo razpokico (na zgornjem robu), vendar glede na armaturo v tuljavniku mislim, da to ni večji problem (se ne bo širila naprej). Možna je tudi dodatna izolacija. Napetostni preizkus s 50 kV DC uspešno končan. Večji problem je izolacijska upornost NN navitja (3 Gohm), kar je cca. 100x slabše kot ostali dve NN navitji skupaj. Sicer proizvajalec priporoča vsaj 50 Mohm, vendar me moti tako velika razlika. Pri padcu se je jedro rahlo zvilo (1 ali 2 mm).
- brni zgoraj opisana tuljava oz. jedro. Ob prislonitvi trdega predmeta ob jedro se tudi lepo čuti, torej sklepam, da gre za jedro.
Zaenkrat hvala vsem za nasvete in namige, če pa komu še kaj pade na pamet pa le z besedo na dan.
- trafo je padel na tuljave (primarne), ena je utrpela rahlo razpokico (na zgornjem robu), vendar glede na armaturo v tuljavniku mislim, da to ni večji problem (se ne bo širila naprej). Možna je tudi dodatna izolacija. Napetostni preizkus s 50 kV DC uspešno končan. Večji problem je izolacijska upornost NN navitja (3 Gohm), kar je cca. 100x slabše kot ostali dve NN navitji skupaj. Sicer proizvajalec priporoča vsaj 50 Mohm, vendar me moti tako velika razlika. Pri padcu se je jedro rahlo zvilo (1 ali 2 mm).
- brni zgoraj opisana tuljava oz. jedro. Ob prislonitvi trdega predmeta ob jedro se tudi lepo čuti, torej sklepam, da gre za jedro.
Zaenkrat hvala vsem za nasvete in namige, če pa komu še kaj pade na pamet pa le z besedo na dan.
My mind's a hyper tool that fixes everything.
Pyr0Beast ::
Če se da izolirati potem le. Čeprav razpoka ne zgleda nevarno se lahko sčasoma v njej nabere svašta umazanije.
Moraš upoštevati, da se je energija, ki se je razvila pri padcu morala nekako sprostiti, naj si bo to v drobljenju izolatorjev, ali premikanju lamel. Pesek pa seveda malo bolj ublaži padec kot beton.
Mogoče kakšna slika? :)
Moraš upoštevati, da se je energija, ki se je razvila pri padcu morala nekako sprostiti, naj si bo to v drobljenju izolatorjev, ali premikanju lamel. Pesek pa seveda malo bolj ublaži padec kot beton.
Mogoče kakšna slika? :)
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
All ::
Takile suhi traflci so ponavad potopleni v kšno smolo, lak...nekateri clo zaliti z aralditom. pri padcu se je 100% ta izolacija poškodvala, kot si sam reku napokala in bo papir/tekstil ki je uporabljen kot osnovna izolacija, vleku vase vlago.
Vir brenčanja pri prostem teku bi pripisu lamelcam. Uprašanje kaj bi trafo reku pr preizkusu kratkega stika (verjetno bi joku, ne sam brenču :-))
Lahko sam upaš da tisti, ki bo prevzev transformator, ga spravil v obratovanje, ne bo opazil fizične poškodbe in popravila.
Servis z papirji in garancijo: ETRA33
Vir brenčanja pri prostem teku bi pripisu lamelcam. Uprašanje kaj bi trafo reku pr preizkusu kratkega stika (verjetno bi joku, ne sam brenču :-))
Lahko sam upaš da tisti, ki bo prevzev transformator, ga spravil v obratovanje, ne bo opazil fizične poškodbe in popravila.
Servis z papirji in garancijo: ETRA33
Fave ::
Sicer je v ozadju dolga zgodba, ampak bom povzel samo bistvo. Lastnik transformatorja je s tovornjakom zadel trafo in ga prekucnil. Za popravilo je poizvedoval po vsej Sloveniji tudi v Etri 33, kjer so rekli, da bi trafo popravili, če bi bil njihov proizvod. Kot sem napisal že zgoraj, je poklical, tudi mene. Na začetku sem tudi sam zavrnil popravilo, vendar po dolgotrajnem nagovarjanju in dogovoru, da ne dajem NOBENE garancije, sam sklenil popraviti transformator.
My mind's a hyper tool that fixes everything.
Brane2 ::
MOgoče bi blo fajn sneti poškodovano navitje s tuljavnika in ga pogreti, da voda, ki je prodrla skozi razpoko odhlapi, preden stvar zapreš, pa tudi lepše se bo videlo, kaj je narobe z magnetnim materialom tam.
Če se to da, seveda.
Če se to da, seveda.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Fave ::
Podiranje takega jedra ni ravno mačji kašelj. Povrhu vsega je jedro še prebarvano s črno snovjo pol barva pol "smola". Pa še vprašanje je ali se to izplača.
Tako, da ta varianta odpade.
Tako, da ta varianta odpade.
My mind's a hyper tool that fixes everything.
Fave ::
Merjenje magnetilnih tokov NN navitja (vsako navitje posebej sem stavil pod napetost in pomeril tok):
1. merilna napetost: 100 V
U 1,24 A
V 972 mA
W 1,23 A
2. merilna napetost: 230 V
U 5,88 A
V 3,6 A
W 5,59 A
Tale nesimetrija v srednji fazi mi tudi ni po godu. To ni tista, ki brenči.
Ampak ohmska upornost navitij je pa lepa:
merilni tok: 300 A DC
U 1,34 mohm
V 1,35 mohm
W 1,39 mohm
Komentarji?
1. merilna napetost: 100 V
U 1,24 A
V 972 mA
W 1,23 A
2. merilna napetost: 230 V
U 5,88 A
V 3,6 A
W 5,59 A
Tale nesimetrija v srednji fazi mi tudi ni po godu. To ni tista, ki brenči.
Ampak ohmska upornost navitij je pa lepa:
merilni tok: 300 A DC
U 1,34 mohm
V 1,35 mohm
W 1,39 mohm
Komentarji?
My mind's a hyper tool that fixes everything.
All ::
Ta nesemitrija ni tok nenavadna, recmo da jo lahko pripišeš konstrukciji jedra (E jedro)
Bolj zaskrbljujoča je poškodovana izolacija, brenčanj ejedra niti ne (razn če ne bo novega lastnika motil pr spancu :-))
še primer prostega teka, da te ne bo skrbelo.
Bolj zaskrbljujoča je poškodovana izolacija, brenčanj ejedra niti ne (razn če ne bo novega lastnika motil pr spancu :-))
še primer prostega teka, da te ne bo skrbelo.
Zgodovina sprememb…
- zavaroval slike: Azrael ()
Fave ::
Hmm, zanimivo. Ali so ti podatki od podobnega transformatorja, kot ga popravljam jaz?
Bom vseeno poizkusil jedro še malo "scvingati".
Bom vseeno poizkusil jedro še malo "scvingati".
My mind's a hyper tool that fixes everything.
Brane2 ::
Po moje je tista nesimetrija pričakovana, če gre za srednji stebriček, ker ima ta bistveno nižjo magnetno upornost.
Skrajna dva se pa tudi obnašata zelo podobno, kar je bistveno bolj pomemben podatek.
Skrajna dva se pa tudi obnašata zelo podobno, kar je bistveno bolj pomemben podatek.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Brane2 ::
Kateri steber pa brni ? Najbrž U ?
Na drugi pogled razlika med njima ni ravno majhna. Sem msilu, da gre za par mA, pa gre za parsto mA...
Lahko da je stvar počila in zaradi tega majhna zračna špranja zelo povečuje magnetno upornost tega stebra.
Je možno brez bojazni za poškodbo trafoje preko kake deske recimo počit z macolo po tem stebru in pogledat, če se zaradi tega magnetilni tok kaj spremeni ?
Na drugi pogled razlika med njima ni ravno majhna. Sem msilu, da gre za par mA, pa gre za parsto mA...
Lahko da je stvar počila in zaradi tega majhna zračna špranja zelo povečuje magnetno upornost tega stebra.
Je možno brez bojazni za poškodbo trafoje preko kake deske recimo počit z macolo po tem stebru in pogledat, če se zaradi tega magnetilni tok kaj spremeni ?
On the journey of life, I chose the psycho path.
Brane2 ::
All: A potem je taka nesimetrija med krajnjima stebroma normalna zadeva ? 
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Fave ::
Ja, brni steber U. Mi je pa isto rekel prejle en kolega: Par šusov z macolo pa bo dober :). Bom poizkusil. Poročam.
My mind's a hyper tool that fixes everything.
Fave ::
Mogoče še to. Trafo je nov, še nikoli ni obratoval, služil bo pa transformaciji v MHE iz asinhronskega motorja preko trafota na 20 kV distribucijsko omrežje.
My mind's a hyper tool that fixes everything.
Fave ::
Da opišem še točno kako sem meril magnetilne tokove. Transformator je v vezavi Dyn5. Z 8 A variakom nastavim točno napetost in odčitam tok. To ponovim na vsakem NN navitju posebej.
Nekje merijo magnetilne tokove s trifazno napetostjo direktno iz omrežja. Tudi sam sem poizkusil, vendar se ne obnese zaradi prevelikih nihanj. Par voltov ti da kar lep doprinos pri toku.
Nekje merijo magnetilne tokove s trifazno napetostjo direktno iz omrežja. Tudi sam sem poizkusil, vendar se ne obnese zaradi prevelikih nihanj. Par voltov ti da kar lep doprinos pri toku.
My mind's a hyper tool that fixes everything.
All ::
Več al manj je nesimetrično ja...majhna odstopanja, kokr vidu niti ni nujno da ma srednji steber manj, je pa prevladujoč rezultat tak.
Variak...nihanja iz omrežja se ti prenesejo tudi čez variak.
Nkarte z macolo po njem...kukr že sam ugotovu je prelito z smolo/lakom. kakršnkol fizičn obračun, bo zadevo sam še poslabšu. Če najdeš del ki vibrira, priporočam da s čim primernim podložiš/založiš prelakiraš....
Variak...nihanja iz omrežja se ti prenesejo tudi čez variak.
Nkarte z macolo po njem...kukr že sam ugotovu je prelito z smolo/lakom. kakršnkol fizičn obračun, bo zadevo sam še poslabšu. Če najdeš del ki vibrira, priporočam da s čim primernim podložiš/založiš prelakiraš....
Fave ::
Res se nihanja prenesejo čez variak, vendar za tisto sekundo, dve, da odčitaš tok se pa da nastavt. No tisto z macolo nisem mislil čisto dobesedno. :)
My mind's a hyper tool that fixes everything.
Zgodovina sprememb…
- polepsal: Brane2 ()
Fave ::
Na jedru sem pritegnil vse vijake. Tako, da sedaj imata jedri u in w skoraj enaka magnetilna toka. Jedro v pa precej nižjega. Točne podatke dam gor kasneje, ker nimam pri roki. Sedaj sem popolnoma prepričan, da je za vse krivo jedro, saj je razmerje med magnetilnim tokom primarnega in sekundarnega navitja enako.
Zanima me še naslednje. Trafo je v praznem teku obratoval 5 ur. Ali je normalno, da se zgornji del jedra na sredini (nad stebrom V) najbolj segreje, ali je to posledica ravno te nesimetrije?
Zanima me še naslednje. Trafo je v praznem teku obratoval 5 ur. Ali je normalno, da se zgornji del jedra na sredini (nad stebrom V) najbolj segreje, ali je to posledica ravno te nesimetrije?
My mind's a hyper tool that fixes everything.
All ::
Predvidevam da si ga priklopoil na NN strani.
Kot si napisal je tok praznega teka cca 5A. Cos (fi) tega toka bo precej induktivne narave, nekaj pa ga je le delovnega (izgube v železu). Če boš prklopu W-metr pred transformatorjem, boš točno vidu s kakšno močjo grejej transformator :-). Za prejšn transfrmator (630 kVA) pride skorak 1kW.
Kot si napisal je tok praznega teka cca 5A. Cos (fi) tega toka bo precej induktivne narave, nekaj pa ga je le delovnega (izgube v železu). Če boš prklopu W-metr pred transformatorjem, boš točno vidu s kakšno močjo grejej transformator :-). Za prejšn transfrmator (630 kVA) pride skorak 1kW.
Fave ::
Aha, to je to. OK. Ja priključil sem ga na NN strani.
Spraševal sem se tudi, kako se ta asimetrija kaže pri obratovanju pri nazivnem toku? Ima kakšen resnejši vpliv?
Spraševal sem se tudi, kako se ta asimetrija kaže pri obratovanju pri nazivnem toku? Ima kakšen resnejši vpliv?
My mind's a hyper tool that fixes everything.
Fave ::
Zanima me še naslednje: Ali je normalno, da se jedro v prostem teku segreje na cca 60 do 80 stopinj? Najbolj se segreje nad srednjim stebrom.
My mind's a hyper tool that fixes everything.
Azrael ::
Tole jemlji z rezervo, s trafoti , kot sem že rekel, se mi ni bilo treba ukvarjati.
Ampak, če se močno greje samo na enem mestu (in se potem toplota prenaša po pločevini naprej), je tam zelo verjetno uničena pločevina jedra (pleh je na tistem mestu v kratkem stiku). Pod obremenitvijo bo tisti del zakuhal...
Namreč motor 250kW se v kakšni uri obratovanja v prostem teku (brez ventilatorja) segreje nekje za 30°C nad okolico, samo tam je uporabljena slabša pločevina, kot v transformatorju in nekaj toplote proizvedejo tudi ležaji, in litoželezno ohišje, obojega pa trafo seveda nima.
Ne vem, meni se temperatura zdi zelo visoka, (razen, če je bil trafo priklopljen na višjo napetost od delovne), ampak lahko se motim in upam, da dobiš še kakšno mnenje.
Ampak, če se močno greje samo na enem mestu (in se potem toplota prenaša po pločevini naprej), je tam zelo verjetno uničena pločevina jedra (pleh je na tistem mestu v kratkem stiku). Pod obremenitvijo bo tisti del zakuhal...
Namreč motor 250kW se v kakšni uri obratovanja v prostem teku (brez ventilatorja) segreje nekje za 30°C nad okolico, samo tam je uporabljena slabša pločevina, kot v transformatorju in nekaj toplote proizvedejo tudi ležaji, in litoželezno ohišje, obojega pa trafo seveda nima.
Ne vem, meni se temperatura zdi zelo visoka, (razen, če je bil trafo priklopljen na višjo napetost od delovne), ampak lahko se motim in upam, da dobiš še kakšno mnenje.
Nekoč je bil Slo-tech.
Fave ::
Vem, da se pod nazivnim tokom jedro segreje tako, da ga držat ne moreš. Če se prav spomnim je alarm nastavljen na 120 stopinj.
Vsaka informacija zaželjena.
Hvala.
Vsaka informacija zaželjena.
Hvala.
My mind's a hyper tool that fixes everything.
Pyr0Beast ::
Ce je stik v globoko v navitju, lahko tudi to močno greje trafo, pa tega ne boš kar tako opazil. Baker je kar dober toplotni prevodnik, tako, da se toplota dokaj enakomerno razporedi.
Kolikšne so pa napetosti prostega teka ?
Kolikšne so pa napetosti prostega teka ?
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Fave ::
Z navitjem je vse ok. Vsa tri navitja imajo enako ohmsko upornost. Navitje se tudi ne greje. Pa tudi prestava transformatorja je na vseh jedrih enaka (50). Težava (če to sploh je) je jedro.
Napetost, na NN strani je 375 - 390 V (omrežje). Transformator je priključen na NN strani.
Muči me kaj bo s temperaturo jedra pri nazivnem toku. To mi spati ne da.
Napetost, na NN strani je 375 - 390 V (omrežje). Transformator je priključen na NN strani.
Muči me kaj bo s temperaturo jedra pri nazivnem toku. To mi spati ne da.
My mind's a hyper tool that fixes everything.
Brane2 ::
Lahko pa, da je vse v redu.
Magnetno polje itak več ali manj enako greje železo, pa če je stvar obremenjena ali če ni.
Bistveno se spreminjajo samo izgube v bakru, teh pa tudi najbrž ni veliko, če je dimenzioniran dobro.
Magnetno polje itak več ali manj enako greje železo, pa če je stvar obremenjena ali če ni.
Bistveno se spreminjajo samo izgube v bakru, teh pa tudi najbrž ni veliko, če je dimenzioniran dobro.
On the journey of life, I chose the psycho path.
bili_39 ::
Pod obremenitvijo bodo izgube v jedru manjše. Jedro je v praznem teku dejansko najbolj obremenjeno.
Fave ::
Stvar je pri koncu!
Gretje samega jedra v prostem teku ni problematično, in tudi pod obremenitvijo se jedro nebi smelo segreti nič bolj. Neglede na obremenitev teče vedno enak magnetilni tok. Do pregrevanja bi lahko prišlo zaradi nepravilno dimenzioniranega navitja, kar pa tukaj ni problem.
Rad bi se zahvalil vsem sodelujočim v tej temi za konstruktivne odgovore in namige.
Gretje samega jedra v prostem teku ni problematično, in tudi pod obremenitvijo se jedro nebi smelo segreti nič bolj. Neglede na obremenitev teče vedno enak magnetilni tok. Do pregrevanja bi lahko prišlo zaradi nepravilno dimenzioniranega navitja, kar pa tukaj ni problem.
Rad bi se zahvalil vsem sodelujočim v tej temi za konstruktivne odgovore in namige.
My mind's a hyper tool that fixes everything.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | TransformatorOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 1227 (1083) | A. Smith |
| » | Nesimetrija v trifaznem sistemu in ozemljitev nule v transformatorjuOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 4346 (3400) | Kac |
| » | Napetost na vtičnici domaOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 12545 (10704) | marjan_h |
| » | Izgube v trifaznem transformatorjuOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 3064 (2814) | bili_39a |
| » | trafoOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 2993 (2605) | Ktj |