Forum » Elektrotehnika in elektronika » Izgube v trifaznem transformatorju
Izgube v trifaznem transformatorju
Fave ::
Zanima me konkretno za transformator 630 kVA, 20/0,4 kV, Dyn5?
Prva stvar, ki mi pride na misel je magnetilni tok, ki je po celotnem delovnem območju transformatorja enak. Ta se praktično ves pretvori v toplotno energijo.
Kaj moram še upoštevati?
Ali je izkoristek transformatorja po celotnem delovnem območju enak?
Prva stvar, ki mi pride na misel je magnetilni tok, ki je po celotnem delovnem območju transformatorja enak. Ta se praktično ves pretvori v toplotno energijo.
Kaj moram še upoštevati?
Ali je izkoristek transformatorja po celotnem delovnem območju enak?
My mind's a hyper tool that fixes everything.
Azrael ::
>Ali je izkoristek transformatorja po celotnem delovnem območju enak?
Mislim, da ne, saj ohmske izgube (gretje) naraščajo s kvadratom toka skozi navitja.
Nisem pa nikoli imel opravka s takimi transformatorji in počakaj, da kdo potrdi ali ovrže to mojo misel.
Mislim, da ne, saj ohmske izgube (gretje) naraščajo s kvadratom toka skozi navitja.
Nisem pa nikoli imel opravka s takimi transformatorji in počakaj, da kdo potrdi ali ovrže to mojo misel.
Nekoč je bil Slo-tech.
telexdell ::
Poglej, sam si napisal, da so magnetne izgube enake ne glede na obremenitev. Če je torej trafo neobremenjen (odprte sponke) potem bo vsa porabljena energija izgubljena on bo izkoritek enak 0.
V toplotno energijo se ne spreminjajo megnetne izgube ampak izgube v bakru. Izgube so odvisne od upornosti žice (presek) in kvadrata toka. Torej so te največje v kratkem stiku. Upornost vodnika se spreminja s temperaturo torej obstaja nekje ravnotežno stanje (tok, temperatura) kjer je izkoristek najboljši in je običajno tam, kjer je pridvidena delovna točka transformatorja (ni nujno, da je v nazivnih podatkih). Za določitev izgubm bi rabil podatek za kratkostično napetost. Običajno pa je izkoristek transformatorja v delovni točki okrog 99% in bi pri faktorju delavnosti toka 0,95 znašele okrog 6 kW.
V toplotno energijo se ne spreminjajo megnetne izgube ampak izgube v bakru. Izgube so odvisne od upornosti žice (presek) in kvadrata toka. Torej so te največje v kratkem stiku. Upornost vodnika se spreminja s temperaturo torej obstaja nekje ravnotežno stanje (tok, temperatura) kjer je izkoristek najboljši in je običajno tam, kjer je pridvidena delovna točka transformatorja (ni nujno, da je v nazivnih podatkih). Za določitev izgubm bi rabil podatek za kratkostično napetost. Običajno pa je izkoristek transformatorja v delovni točki okrog 99% in bi pri faktorju delavnosti toka 0,95 znašele okrog 6 kW.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
Fave ::
hmm....sem slab teoretik, ampak, ko sem 400 kVA, suh transformator priključil v prazen tek, se je jedro segrelo, da si komaj držal roko na njem. In takrat ne teče skozi navitje nek velik tok. uk je pri takih transformatorjih ponavadi med 4 in 6%.
My mind's a hyper tool that fixes everything.
bili_39a ::
Glede magnetilnega toka imaš prav. Seveda imaš še izgube v bakru.
Izkoristek je malo hecna reč. Trafo sploh ne dela pri maksimalnem izkoristku - ta je v točki, ko so izgube v bakru enake izgubam v jedru in bi bilo negospodarno tako gradit trafote.
Torej imaš izgube v jedru (histereza in vrtinčne) ter v bakru. Tako na grobo. Vzemi v roke kak priročnik - bo dovolj.
Edit: aja, izgube v jedru so največje v praznem teku.
Izkoristek je malo hecna reč. Trafo sploh ne dela pri maksimalnem izkoristku - ta je v točki, ko so izgube v bakru enake izgubam v jedru in bi bilo negospodarno tako gradit trafote.
Torej imaš izgube v jedru (histereza in vrtinčne) ter v bakru. Tako na grobo. Vzemi v roke kak priročnik - bo dovolj.
Edit: aja, izgube v jedru so največje v praznem teku.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: bili_39a ()
Brane2 ::
V toplotno energijo se ne spreminjajo megnetne izgube ampak izgube v bakru.
Od kod to ? Zakaj misliš, da vrtinčnih tokov v jedru ni ? Poleg tega ima tudi B-H krivulja materiala neko histerezo, katere površina je premosorazmerna izgubam magnetenja...
On the journey of life, I chose the psycho path.
R-S-LoVe ::
Jedro se ne sme v praznem teku pregrevat.
Preveri še tok na primarju, če ni slučajno kakšen ovoj v KS.
Preveri še tok na primarju, če ni slučajno kakšen ovoj v KS.
Fear Is The Path To The Dark Side, Fear Leads To Anger,
Anger Leads To Hate, Hate Leads To Suffering!
Anger Leads To Hate, Hate Leads To Suffering!
All ::
Izgube v železu....Pfe (izmerjeni tok v prostem teku)
Izgube v bakru....Pcu(ga pa dobiš iz Uk)
na simpl je to to....so odstopanja še sam so dost zanemarljiva.
(par dni nazaj je bla kle tema o tem, kjer je tud literatura iz katere bi marskej najdu)
Izgube v bakru....Pcu(ga pa dobiš iz Uk)
na simpl je to to....so odstopanja še sam so dost zanemarljiva.
(par dni nazaj je bla kle tema o tem, kjer je tud literatura iz katere bi marskej najdu)
telexdell ::
V toplotno energijo se ne spreminjajo megnetne izgube ampak izgube v bakru.
Od kod to ? Zakaj misliš, da vrtinčnih tokov v jedru ni ? Poleg tega ima tudi B-H krivulja materiala neko histerezo, katere površina je premosorazmerna izgubam magnetenja...
Potemtakem bi se paket transformatorske pločevine segrel, če bi poleg postavili dovolj močan trajen magnet?
Sem danes pogledal v kaiserjev priročnik. Naveden transformator bi imel izgube v bakru 8 kW in izgube v železu 1,31 kW. Izkoristek v nazivni točki ob faktorju delavnosti toka 1 bi znašal 98,38% in v praznem teku 99,77%. Pri cosFI 0,8 pa 98,19/99,74 %.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
All ::
jedro se greje tudi v prostem teku, pa ne tok mal
govorimo o energetskih transformatrjih
če bi bil medovojni stik, bi bla hit orng pi......
govorimo o energetskih transformatrjih
če bi bil medovojni stik, bi bla hit orng pi......
R-S-LoVe ::
greje ja, pregreva ne
ali ima ta tip oljno ohlajevanje ali je zračni?
ali ima ta tip oljno ohlajevanje ali je zračni?
Fear Is The Path To The Dark Side, Fear Leads To Anger,
Anger Leads To Hate, Hate Leads To Suffering!
Anger Leads To Hate, Hate Leads To Suffering!
bili_39a ::
V toplotno energijo se ne spreminjajo megnetne izgube ampak izgube v bakru.
Od kod to ? Zakaj misliš, da vrtinčnih tokov v jedru ni ? Poleg tega ima tudi B-H krivulja materiala neko histerezo, katere površina je premosorazmerna izgubam magnetenja...
Potemtakem bi se paket transformatorske pločevine segrel, če bi poleg postavili dovolj močan trajen magnet?
Sem danes pogledal v kaiserjev priročnik. Naveden transformator bi imel izgube v bakru 8 kW in izgube v železu 1,31 kW. Izkoristek v nazivni točki ob faktorju delavnosti toka 1 bi znašal 98,38% in v praznem teku 99,77%. Pri cosFI 0,8 pa 98,19/99,74 %.
Trajen magnet - mirujoče polje. To ne povzroča vrtinčnih tokov. Lahko pa magnet vrtiš, potem boš pa imel inducirano polje (aja, to je pa že drug stroj).
Za izkoristek trafota moraš upoštevat prenešeno energijo, ki je je v praznem teku boj malo...
Fave ::
Etra33 pravi takole: 780 W v praznem teku (torej magnetilni tokovi) in 6,5 kW pri nazivni obremenitvi (izgube v bakru). Izgube v bakru se spreminjajo s kvadratom toka tako kot je že rekel Azrael.
Torej ima pri nazivni obremenitvi 7,3 kW izgub.
Hvala za vse odgovore.
Torej ima pri nazivni obremenitvi 7,3 kW izgub.
Hvala za vse odgovore.
My mind's a hyper tool that fixes everything.
Malgaj ::
Izgube se delijo na
-izgube v bakru
-izgube v železu
a) izgube v bakru:
P=I^2*R
Izmeriš jih s kratkostičnim preizkusom oz. izračunaš iz kratkostične napetosti (če imaš podano)
P=Uk*I1n*cosf*koren(3)
Uk - kratkostična nap.
I1n - nazivni tok primarja (dobiš ga iz nazivne moči in nazivne napetosti)
Kratkostični preizkus:
sekundar vežeš v kratek stik, na primar daš Ameter. Previdno povečuješ napetost. Ko prideš do nazivnega toka si dobil kratkostično napetost. Izgube izračunaš po prej omenjeni formuli
b) izgube v železu:
Preizks odprtih sponk. Priklopiš trafo na nazivno napetost, sekundar odprt in pomeriš tok primarja. Pomnožiš ta tok z napetostjo in dobiš izgube.
c) na koncu oboje izgube sešteješ.
Vse omenjene izgube pa gredo v toploto!
-izgube v bakru
-izgube v železu
a) izgube v bakru:
P=I^2*R
Izmeriš jih s kratkostičnim preizkusom oz. izračunaš iz kratkostične napetosti (če imaš podano)
P=Uk*I1n*cosf*koren(3)
Uk - kratkostična nap.
I1n - nazivni tok primarja (dobiš ga iz nazivne moči in nazivne napetosti)
Kratkostični preizkus:
sekundar vežeš v kratek stik, na primar daš Ameter. Previdno povečuješ napetost. Ko prideš do nazivnega toka si dobil kratkostično napetost. Izgube izračunaš po prej omenjeni formuli
b) izgube v železu:
Preizks odprtih sponk. Priklopiš trafo na nazivno napetost, sekundar odprt in pomeriš tok primarja. Pomnožiš ta tok z napetostjo in dobiš izgube.
c) na koncu oboje izgube sešteješ.
Vse omenjene izgube pa gredo v toploto!
Malgaj ::
še to: Magnetilni tok ne greje transformatorja, je namreč jalova komponeneta toka in kot ime pove se porabi samo za magnetenje jedra
Fave ::
še to: Magnetilni tok ne greje transformatorja, je namreč jalova komponeneta toka in kot ime pove se porabi samo za magnetenje jedra
Zakaj se pa potem segreje transformator v prostem teku?
My mind's a hyper tool that fixes everything.
bili_39a ::
še to: Magnetilni tok ne greje transformatorja, je namreč jalova komponeneta toka in kot ime pove se porabi samo za magnetenje jedra
Zakaj se pa potem segreje transformator v prostem teku?
Magnetilni tok ni enak skupnemu toku magnetenja. Tok v praznem teku pokriva samo magnetenje jedra (energija zaradi tega je reverzibilna) in izgube, ki pri tem nastajajo (premagnetenje jedra zaradi izmeničnega toka) - te so sorazmerne površini histerezne zanke materiala. Razen teh izgub so še izgube zaradi vrtinčnih tokov (induciranih), ki jih omejujemo z zmanjšano prevodnostjo materiala in lameliranjem jedra.
Obojne izgube grejejo jedro.
Tako, na kratko.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | moč/tok elektromotorjaOddelek: Loža | 1637 (1528) | gumby |
| » | Delovanje transformatorja pri višji frekvenci?Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 1937 (1789) | Brane2 |
| » | trafoOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 2970 (2582) | Ktj |
| » | Transformator 400 kVA 21/0,42 kV - popravilo in meritveOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 4618 (3979) | Fave |