Predsedniške volitve 2007

Matej_K, ne vem sicer, kdo je zate mlad, ampak, gotovo je precej več tistih pod 60, kod nad

OCENA STANJA IN PROJEKCIJE


Evropa ima samo 11 % svetovnega prebivalstva, a 20,4 % svetovnega prebivalstva starejšega od 60. let. V državah EU se bo po projekciji do leta 2010 delež ljudi starejših od 65 let, zvišal na 17 %, med njimi bo kar 22-30 % starejših od 80 let.
V letu 2030 bo v Evropi razmerje starih prebivalcev proti odraslim 2:1.
Do leta 2030 bo na področju današnje Evropske unije število prebivalcev starejših od 65 let iz 71 milijonov leta 2000 poraslo na 110 milijonov. To pomeni, da bo razmerje ljudi nad 65 let v primerjavi s številom ljudi med 15-64 let, naraslo od 23 % v letu 2000, na 39 % v letu 2030 in 47 % leta 2050. Stopnja celotne demografske odvisnosti (razmerje med prebivalstvom starim od 0 do 14 let in več kot 65 let ter prebivalstvom starim od 15 do 64 let), se bo dvignila z 49 % leta 2005 na 66 % leta 2030.
Povprečna pričakovana življenjska doba narašča, število ljudi, starejših od 80 let bo do leta 2050 za 180% večje kot danes, do leta 2030 pa bo v EU 34,7 milijonov prebivalcev starejših od 80 let. Leta 2025 bo v EU živelo za "eno Slovenijo" 90 letnikov.

Staranje prebivalstva je posledica preteklih in sedanjih trendov rodnosti, umrljivosti in migracij. V Sloveniji se je zmanjšala narodna masa zaradi upada rodnosti med I. in II. svetovno vojno, zaradi žrtev in drugih posledic II. svetovne vojne ter povojnega odseljevanja. Po povojni "boom generaciji" se je narodnostna masa sicer zviševala, tudi na račun priseljevanja v obdobju med 60. in 80. leti prejšnjega stoletja, od takrat pa se opaža redno upadanje rodnosti.
Po letu 2005 se pričakuje, da se bo začelo absolutno število, s tem tudi delež prebivalcev, starejših od 65 let, v Sloveniji silovito povečevati.

Število starostnikov se je v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih zvišalo za 50 %, do leta 2010 bo okrog 18 % prebivalstva preseglo starostno mejo 65 let.
To je potrebno upoštevati pri pripravi programov socialnega varstva in zdravstvenih storitev.
Pričakovano trajanje življenja Slovencev in Slovenk je izstopajoče krajše od primerljivih držav za moške in zelo primerljivo za ženske (na ravni Irske, Portugalske in Velike Britanije, boljše od Danske in vseh novih članic).

Še leta 1990 je vsak aktivni v Sloveniji vzdrževal okrog 0,9 neaktivnega prebivalstva (otroci, nezaposleni, osebe brez dohodkov, upokojenci…), leta 2004 pa že 1,3 osebe.
Leta 1955 je bila povprečna starost prebivalstva Slovenije 28,2 let, v treh desetletjih je bila višja že za pet let, sedaj pa znaša 40,3 leta. Po projekcijah Združenih narodov bo leta 2045 povprečna starost prebivalstva 53,1 let, kar pomeni, da se bo povprečna starost v stotih letih podvojila.

Zmanjšuje se delež otrok, povečujeta pa se deleža delovno sposobnega prebivalstva in starejših. Delež otrok se je s 23% leta 1981 zmanjšal na manj kot 15 % leta 2004. V istem obdobju se je delež delovno sposobnega prebivalstva (15-64 let) povečal s 66 % na 70,4 %.

Delež starih 65 let in več je leta 2004 že presegel 15 %. Tega leta je bil delež starih (80 let in več) pri nas dobre 3 %. Po osnovni varianti projekcij prebivalstva Slovenije se bo do leta 2050 delež starih 65 let in več ter starih 80 let in več povečal na 31,3 % oz. 10,3 %.
To zadnjo skupino običajno imenujemo najstarejši stari ljudje. Hkrati s trendom staranja prebivalstva naglo narašča ravno število ljudi nad 80 let.
Po projekcijah ZN bo imela do leta 2050 največji delež starih nad 80 let Italija ( sledita Avstrija in Španija), Slovenija pa se bo "prebila" med pet držav Evropske unije z največjim deležem najstarejših starih ljudi.

Pretežni del populacije starejše od 65 let, živi skoraj izključno od pokojnine. Od teh pa je bilo v Sloveniji, po podatkih ZPIZ, v letu 2004 več kot 55 % takih, ki so imeli pokojnino nižjo od minimalne plače v RS. Podatek kaže, da je tako precejšnje število starejših na robu revščine, ki vpliva na socialne in zdravstvene posledice posameznika ter populacije kot celote.

Svet Evrope pričakuje, da bo do leta 2020, ko bo 20 % prebivalstva starejšega od 65 let, eden od štirih starih ljudi izkusil resnejšo dolgoročno nezmožnost in s tem posledično odvisnost od pomoči drugih.
V več raziskavah (Velika Britanija, Japonska, Nizozemska) so ugotovili, da potrebujejo osebe nad 65 let starosti 4 krat več zdravstvenih storitev kot tisti, ki so pod to starostno mejo.
Število bolnišničnih obravnav populacije nad 65. let v primerjavi s povprečjem Slovenije se poveča za nekaj več kot 2-krat, pri moških celo za 2,8-krat.

Povečanje stopnje hospitalizacije starejših oseb je opazen pri vseh skupinah bolezni po MKB-10, najvišja pa je pri boleznih obtočil, pri mišično skeletnih obolenjih ter neoplazmah. Pomembno je upoštevati tudi posledice za zdravstveno varstvo, saj se najpogostejša obolenja za katerimi obolevajo stari ljudje precej razlikujejo od bolezni pri mlajših ( poškodbe in zastrupitve, bolezni prebavil, obtočil, maligne novotvorbe in bolezni dihal).

Poudariti je potrebno, da ne smemo preprosto enačiti starosti z boleznijo, čeprav se z njo pogosto povezuje. V ospredju vseh dejavnosti morajo biti programi s ciljem , kako pomagati starejšim, da ostanejo neodvisni od tuje pomoči, kako usposobiti in pripraviti družino za zagotavljanje pomoči in nege starejšim, ko jo bodo potrebovali, in kako doseči čim večjo kakovost življenja osebam v visoki starosti.

Za Slovenijo je pomemben podatek, da se bo populacija v primerjavi z drugimi državami še hitreje starala. V poročilu Združenih narodov o porazdelitvi prebivalstva lahko razberemo, da bo med navedenimi državami Slovenija doživela, da se bo prebivalstvo do leta 2020 postaralo v starosti nad 60 let za 10 %