Microsoft poziva slovensko vlado k sodelovanju

Zanimivo zanimivo. A jim gre kaj narobe v Sloveniji?

informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in slovensko vlado pozvalo k sodelovanju v okviru javno-zasebnega partnerstva. Predsednik Microsofta za JV Evropo Goran Radman je dejal, da je Slovenija sicer najuspešnejša nova država članica EU, da pa na področju globalne konkurenčnosti stagnira. Evropski poslanec Alojz Peterle (EPP-ED) pa je dodal, da to zanj pomeni že nazadovanje.

Slovenija bi lahko po mnenju Radmana rasla hitreje, če bi na področju IKT izkoristila vse vire in možnosti, ki se ji ponujajo. Direktor Microsofta Slovenija Matej Potokar je poudaril, da Microsoft "lahko raste samo, če raste okolje, v katerem deluje". Povedal je tudi, da ima podjetje v Sloveniji "največji problem pri pridobivanju primernega izobraženega kadra na področju IKT".

Namestnik generalnega direktorja v generalnem direktoratu za znanost in raziskave v Evropski komisiji Zoran Stančič je pojasnil, da Evropa kot celota stagnira na področju vlaganj v raziskave in razvoj, najbolj zaskrbljujoči pa so trendi. Po njegovih besedah bo Kitajska že čez dve leti ujela EU pri vlaganju v raziskave in razvoj, če se bodo trenutni trendi nadaljevali.

Peterle je ob tem pohvalil slovenska podjetja, ki pozitivno sprejemajo globalizacijo, saj nekaterim prav globalno okolje omogoča razvoj. Po tranziciji v Sloveniji je treba delati na trajnosti, je poudaril. "Modrost slovenskega gospodarstva se bo pokazala v tem, koliko bomo v času naklonjenih trendov uspeli postaviti osnove trajnostne rasti," je prepričan. Opozoril pa je še na uporabo IKT na socialnem področju. "Veliko bi se dalo narediti tudi za stare mame," je dejal.

Predstavnik Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja Bojan Terčon je postregel z nekaterimi podatki uspešnosti Slovenije v okviru 6. okvirnega raziskovalnega programa. Stopnja uspešnosti pri projektih je bila v Sloveniji 15,11 odstotka, kar jo po njegovih besedah uvršča na zadnje mesto v EU, je pa področje IKT v Sloveniji sicer najuspešnejše področje v okviru omenjenega programa.

Predstavnik Evropske komisije je ob tem dejal, da ni najvažneje, koliko denarja nekdo pridobi iz evropskega proračuna, ampak je glavno to, da v programih sodeluje čim več akterjev - od akademikov do podjetij. Večina sodelujočih je prav tako opozorila na nujnost boljšega sodelovanja med gospodarstvom in znanostjo. V programih, kjer je bila sicer uspešna Slovenija, je sodelovalo največ raziskovalnih centrov in znanstvenih institucij, gospodarstvo pa bolj malo.

"Slovenija potrebuje nekaj velikih IKT projektov," ki bi jih podprli tako gospodarstvo kot tudi politika, je jasno povedal generalni direktor podjetja Marg Boštjan Bregar, strinjala se je tudi direktorica predstavništva SRC.SI v Bruslju Jana Babnik Gomišček. Dejala je, da si želi večjih projektov, recimo na področju zdravstva, kjer bi se "morala združiti vsa slovenska IKT srenja".

Mogoče bi si lahko privoščili kakšen velik FLOSS IKT projekt, če se že v Sloveniji tako dobro prijemlje (khmfirefoxkhm)

Vir