Forum » Šola » Pomoč pri fiziki
Pomoč pri fiziki
Doman ::
Jutri popravljam fiziko, pa nekaterih nalog neznam rešiti tudi ob uporabi učbenika, pa bi rabil eno majhno razlago če se komu da
1.
=
2.
=
3.
=
1.
=
Meja natezne trdosti kovine je pri σm(250N/mm2). Kolikšno utež (m) smemo obesiti na 2R (1,5 mm) debelo živo iz te kovine, da se še ne pretrga?
2.
=
Na strmini z naklonskim kotom (α=37°) leži telo mase m1(100kg). Koeficient lepenja med telesom in podlago je k(0.2).S kolikšno minimalno silo(F) moramo tiščati telo v smeri pravokotno na podlago, da na klancu miruje?
3.
=
Svinčena krogla mase m1(7kg) se zaleti s hitrostjo v1(200m/s) v mirujočo, prosto visečo tarčo z maro m2(5kg). Tarčo prestreli in nadaljuje gibanje s hitrostjo v2(50m/s) v prvotni smeri. Kaj se zgodi s tarčo tik po trku?
Matek ::
Huh, precej osnovne naloge so tole, veš.
1) Premer žice imaš, presek žice je krog, površino preseka lahko torej BP izračunaš. Dobljeno vrednost pomnožiš z mejo nateznosti, da dobiš max možno silo. Njej nasproti obesiš utež, ki ima enako silo teže, kot je max možna sila.
2) Silo teže telesa razdeliš na statično in dinamično komponento (malo osnove kotnih funkcij), ti se moraš boriti proti dinamični. Sila lepenja je enaka normalni sili krat koeficient lepenja. Ena majhna sila lepenja je že prisotna zaradi statične komponente Fg, ti jo moraš povečati za toliko, da dobiš silo velikosti dinamične komponente Fg.
3) Tole izgleda malce čudno, ni mi čisto jasno kaj hočejo slišati od tebe. Predvidevam, da je tarča med trkom prevzela nekaj gibalne količine nase, zato zaniha v smeri gibanja prve krogle.
1) Premer žice imaš, presek žice je krog, površino preseka lahko torej BP izračunaš. Dobljeno vrednost pomnožiš z mejo nateznosti, da dobiš max možno silo. Njej nasproti obesiš utež, ki ima enako silo teže, kot je max možna sila.
2) Silo teže telesa razdeliš na statično in dinamično komponento (malo osnove kotnih funkcij), ti se moraš boriti proti dinamični. Sila lepenja je enaka normalni sili krat koeficient lepenja. Ena majhna sila lepenja je že prisotna zaradi statične komponente Fg, ti jo moraš povečati za toliko, da dobiš silo velikosti dinamične komponente Fg.
3) Tole izgleda malce čudno, ni mi čisto jasno kaj hočejo slišati od tebe. Predvidevam, da je tarča med trkom prevzela nekaj gibalne količine nase, zato zaniha v smeri gibanja prve krogle.
Bolje ispasti glup nego iz aviona.
gruntfürmich ::
1. naloga: če 1 mm^2 (kvadratni) zdrži 250 N, potem je presek žiče: (1,5mm)^2×3,14÷4 = 1,77 mm^2. torej žica zdrži 1,77× več obremenitve, torej 1,77×250N = 442 N ----- ali v kilogramih (F=m×a -> m=F÷a): 442 N ÷ (9,81 m/s^2) = 45 kg.
ostalo bo rešil fizikalko
ostalo bo rešil fizikalko
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
gruntfürmich ::
pri tretji nalogi moraš vedet, da se ohranja gibalna količina, kinetična energija se ne. zato se take stvari računajo z gibalno količino (razen če ni kje omenjena kinetična, recimo koliko se izgubi kinetične).
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
hamax ::
tretja naloga je rek kr neki...
tarča pade na tla, ker je slabo pritrjena.
sam neki. svinčena krogla z maso 7kg in tarča s 5kg?
pa še prostoviseča je.
kako je možno, da zmanjša hitrost kroli za 4x?
tarča pade na tla, ker je slabo pritrjena.
sam neki. svinčena krogla z maso 7kg in tarča s 5kg?
pa še prostoviseča je.
kako je možno, da zmanjša hitrost kroli za 4x?
gruntfürmich ::
tarča verjetno zaniha navzgor. dobi toliko potencialne energije, kot je dobila kinetične (?), ali pa preko vztrajnostnega momenta in vrtilne količine izračunaš višino, do koder bo prišla. verjetno druga varianta.
če pa tarča pade na tla, pa gre za navaden prosti pad z vodoravnim gibanjem, ampak dvomim.
če pa tarča pade na tla, pa gre za navaden prosti pad z vodoravnim gibanjem, ampak dvomim.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: gruntfürmich ()
mare_ ::
Glede na to, da je vprašanje, kaj se zgodi tik po trku, je verjetno dovolj, da reče, da se premakne v to in to smer s tako in tako hitrostjo.
gruntfürmich ::
bo verjetno kr držalo.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
hamax ::
če dam lahko še en mal bolj offtopic odgovor.
ne razumem zakaj se profesorji fizike tako pogosto odločajo za nerealne podatke.
to je navsezadnje fizika.
v tem primeru je skoraj nemogoče, da bi 7kg krogla prebila 5kg tarčo, se upočasnila iz 200 na 50km/h in pri tem nebi spremenila smeri.
pri naši profesorici fizike smo nekoč dobili nalogo, kjer je krogla vstoplia v drevo z recimo 300kmh izstopila pa z 250kmh. ob podani upornosti drevesa je bil rezultat, da je drevo debelo 4m. mi lahko kdo pokaže tako puško oz drevo?
pri isti profesorici je bil rezultat naloge z električnim nabojem, da so oblaki 10cm nad tlemi.
seveda sem obe nalogi rešil 5x in pri tem porabil ogromno časa, ker sem dobil popolnoma nerealne podatke.
ne razumem zakaj se profesorji fizike tako pogosto odločajo za nerealne podatke.
to je navsezadnje fizika.
v tem primeru je skoraj nemogoče, da bi 7kg krogla prebila 5kg tarčo, se upočasnila iz 200 na 50km/h in pri tem nebi spremenila smeri.
pri naši profesorici fizike smo nekoč dobili nalogo, kjer je krogla vstoplia v drevo z recimo 300kmh izstopila pa z 250kmh. ob podani upornosti drevesa je bil rezultat, da je drevo debelo 4m. mi lahko kdo pokaže tako puško oz drevo?
pri isti profesorici je bil rezultat naloge z električnim nabojem, da so oblaki 10cm nad tlemi.
seveda sem obe nalogi rešil 5x in pri tem porabil ogromno časa, ker sem dobil popolnoma nerealne podatke.
Doman ::
Na strmini z naklonskim kotom (α=37°) leži telo mase m1(100kg). Koeficient lepenja med telesom in podlago je k(0.2).S kolikšno minimalno silo(F) moramo tiščati telo v smeri pravokotno na podlago, da na klancu miruje?
F = (m*g*sinα) / (k*m*g*cosα)
F = (100kg*9,81m/sˇ2*sin37°) / (0,2 * 100kg * 9,81m/sˇ2 * cos37°)
F = 5 N
Je ok tako?
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | 6 nalog za fiziko ... prosim pomoč (strani: 1 2 )Oddelek: Šola | 12382 (10077) | lebdim |
| » | fizika - gibalna količinaOddelek: Šola | 2320 (2192) | imagodei |
| » | [Fizika] Sile (strani: 1 2 )Oddelek: Šola | 13134 (12223) | seminal |
| » | Hitrost prostega pada (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 23807 (22152) | Thomas |
| » | Toča! (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 8510 (6842) | gzibret |