Hud problem - kako nadaljevati šolanje?

Pozdrav vsem na forumu. Sem nov, razlog za registracijo pa je moj osrednji problem, kot se bo videlo v nadaljevanju, računalništvo. Ampak bom šel po vrsti, ker si želim kakšen temeljit odgovor in/ali pomoč. Zato bom tudi temeljito povedal o sebi. Stvar je takšna, lepo po vrsti. Sem letnik .81, torej bom letos junija star 26 let. V obdobju po koncu osnovne šole, ko je bilo treba it v srednjo šolo sem jaz imel ene probleme z vidom in ker so vsi okoli mene (šola, zdravnik,..) zganjali paniko, so mi "podtaknili" eno čisto v easy srednjo šolo (IV stopnja), da ni naprezanja, da bom čimprej konec, bla, bla, bla... No, to šolo sem končal in žal takrat nisem šel naprej. Pač služba in to. Čeprav o tistih težavah z očmi izpred nekaj let ni bilo več ne duha ne sluha. No, neko sem do danes normalno delal pozabil na šolo, konec koncev tudi nisem tako slabo zaslužil in sem se pač navadil. Kar naenkrat pa prejšnji mesec le ugotovim, da to ni to. Želim si več in to me sedaj zelo, zelo mori, kaj narediti. Vem da nisem več star dvajset let, ampak se tolažim, da je bolje pozno kot nikoli priti k pameti. Moje življenje je računalništvo in sedaj sploh, ko sem si to vtepel v glavo, v sedanjem poklicu ne bom več srečen. Hočem na računalniški faks in pika. Ali imam kakšne možnosti? Kolikor sem preverjal po spletu, je stvar sledeča. Ker imam do sedaj 4. stopnjo, šolo končano z zaključnimi izpiti, bi moral sedaj recimo na CDI Univerzum ali podobni ustanovi narediti še dva letnika + maturo, ter s tem pridobiti peto stopnjo izobrazbe, kar je pogoj za vpis na FRI. Ampak, jaz bom čez 2 meseca star 26. let :( Ali je res tako, da lahko redno greš študirat samo do 26.ga leta starosti, potem pa nič več, oz. samo še izredno? Imam sploh še kakšne možnosti usresničit svoje želje? Sem pripravljen pustit službo in 24ur sedeti za knjigami, ni mi problema, ker želja je ratala zelo, zelo velika. Samo vem ne, ali je cilj sploh uresničljiv ali ne. Lahko prosim kakšen nasvet, morebiti informacijo, karkoli, kar bi mi pomagalo, da si zbistrim vse skupaj, ker trenutno imam res polno glavo vsega razmišljanja, slabe volje, želje, itd... Hvala!

Še vedno obstaja izredni študij. Tam pa ni starostne omejitve. Brat je na FGG imel sošolca, starega 85 let. Sicer se je vpisal zgolj zaradi tega, da je vnukom kazal index, ampak vpisan je bil

Če si se res pripravljen 24 ur/dan učit, lahko ono srednjo šolo in maturo narediš v pol leta. In to ob delu, ni ti treba it iz službe. Na faxu bo tudi takšna količina snovi v tako kratkem času, tako, da bi lahko to bil to zate dober preiskus in boš videl, če boš še vedno tako zagret zanj oz. pri čem si.

Kolikor sem te zastopu si sedaj zdrav.No torej ti povem kaj bo tvoj problem.Čas , denar,zavistni sodelavci, in predvsem tvoja železna volja, ki bo morala taka ostati do konca študija.Zadeve se loti čimprej, najprej seveda naredi 5 stopnjo.Vsako leto pozneje bo težje, ne pa nemogoče.Kako to vem? Ob troizmenskem delu sem naredil vsš.Zelo važno je, da veš kaj bi rad in da te poklic ,ki ga boš nekoč opravljal tudi veseli.Iz tega izhaja tudi motivacija, ki požene človeške zmogljivosti v vrtoglave višine.Zadoščenje za vloženi trud je poplačano z diplomo ,ki jo boš verjemi mi prekleto vesel.

No, faks je le ena od možnih poti. Glede na to da si v računalništvu (jaz sem tudi) ti lahko povem, da faks ni niti približno pogoj za uspeh, niti ni zagotovilo, so pa nekatera znanja, ki ti jih posreduje, nepogrešljiva.

Če nimaš denarja za izredni študij in se ne moreš vpisati redno, lahko narediš tako kot sem počel jaz (faks sem pustil, ker sem tam izgubljal preveč časa za reči, ki se me ne tičejo)... Poiščeš knjige za analizo, diskretne strukture in kakšno dobro knjigo o računalnikih (jaz sem se večino osnovne teorije naučil iz "Machine Code Programming for the Commodore 64", pa vse, kar je bilo tam notri, še vedno velja, plus nekatere dobrote, ki jih nove arhitekture prinašajo), in začneš po službi delat še en šiht pri knjigah. Enostavno se potrudiš rešit vse naloge, magar tule na forumu prosiš študente da ti zrihtajo naloge s kolokvijev in izpitov, ker po mojih izkušnjah ni nujno, da vse narediš prav, nujno je le, da razumeš, kje si zašuštral in znaš potem poiskat napake.

No, na koncu je treba povedat, da če imaš čas in možnost, je faks kar OK izbira, predvsem je odvisno od tega kje in kako želiš v življenju delat. Brez faksa so nekatere poti vsekakor zaprte, nikakor pa faks ni ovira, ko je enkrat pod streho.

Želim ti veliko sreče pri izbiri pa ne, nikoli ni prepozno. Ko bom jaz imel čas, bom tudi doštudiral fiziko :)

A to bi ti šel zaradi znanja??.... Kaj pa če bi raje naredil nekaj takega da bi naslednje leto ko se začne faks šel na vsa predavanja in na vaje tolk da vidiš če bi ti to ustrezalo. (Predavanja so javna), Vaje v prvih letih pa tudi ni toliko laboratorijskih.. Če ti gre za znanje bi mogoče bilo s tvojega stališča bolje, da bi šel opravlajti kakšne tečeje, pa da dobiš kakšne certifikate.... ti certifikati ti tudi marsikje odprejo kakšna vrata...spoznaš ljudi... Bolj kot ne te bodo v službi vprašali kaj znaš. Če ti pa gre za papir (zaradi kakeršnegakoli razloga) je pa drugo. Vseeno. Faks ni lahka zadeva, sploh pa se vsesti za knjige po tolikem času terja kar nekaj napora... sploh ker že malo "padeš ven" iz učenja. Se mi pa zdi da boš če se boš lotil faksa čez nekaj časa ugotovil da to ni bilo to kar si pričakoval. Pri kakšnem kolegu ki je naredil/dela faks se pozanimaj malo kaj se učijo, kaj pri katerem predmetu spoznaš, kaj se mu zdi da ti lahko pride praktično prav pri delu....
Vseeno. Če se odločiš lahk rečem samo bravo.. če bi vsi hodili s takšno voljo na faks bi ven res prišli dobri računalničarji.....

LP

No, nekako sem si sedaj naredil načrt, samo po telefonih moram še preveriti če bi to šlo skozi, kar sem si zamislil in sicer:

Kot prvo bi šel recimo na CDI Univerzum, narediti 4. in 5. letnik srednje šole za poklic ekonomski tehnik. To se mislim da lahko naredi v nekje pol leta, sicer malo bolj na kupu bi bilo vse skupaj, pa vendar. Bom pustil službo in čepel doma, za knjigami magari... No, kot piše na njihovi strani se šolanje zaključi z poklicno maturo. Potem bi imel V. stopnjo izobrazbe. Piše tudi, da lahko ta dva letnika opravljaš, v kolikor imaš končan triletni program srednjega poklicnega izobraževanja trgovec (prodajalec), podjetniško poslovanje (poslovni tajnik) ali administrator. Tu torej ni problem. Teoretično bi to končal nekje do konca leta. Sledi leto 2008, v katerem bom star 27. let in samo to še moram uradno izvedeti, ali bi potem takem lahko šel drugo leto redno na FRI, ali ne. Eni mi pravijo da ne, da lahko greš redno študirat samo do izpolnjenega 26. leta starosti, eni pa mi pravijo, da te omejitve (več) ni, prav tako sem ta podatek zasledil tudi na nekaterih forumih. Kakšno mnenje na vse skupaj? Hvala.

gzibret: ali misliš, da me ta "načrt" ne more pripeljati na FRI, ker jaz sem o tem premišljeval na podlagi vpisnih pogojev na FRI ki so, kot piše na njihovi spletni strani:

V visokošolski strokovni študijski program Računalništvo in informatika se lahko vpiše:

- kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu,
- kdor je opravil poklicno maturo,
- kdor je opravil maturo.

Zdaj sem pa malo zmeden...

Se opravičujem, sem pozabil napisat. Jaz želim visokošolski strokovni program, torej VSŠ in ne UNI.

Svetujem ti, da najprej vse opraviš s srednjo šolo. Pa tudi ne pričakuj, da boš tako na hitro to naredil. Dif 3+2 traja običajno najmanj 2 leti, raje pa še pol leta več. Lahko sicer delaš kaj vnaprej, vendar so roki predavanj in izpitov različni in zaradi tebe sigurno ne bodo matematike izvajali kar zaporedno.
Lahko si še toliko zagnan in sposoben, vendar vsaka inštitucija ima svoj red, ki ga ne moreš prehitevat.
Ko boš imel maturo skoraj v roki pa začni brskat za nadaljnim študijem.