» »

Obremenitev Zemlje

Obremenitev Zemlje

Saladin ::

Nič ekološkega :)

Zanima me, kako bi se obnašala naša Zemlja, če bi ji relativno hitro (koliko pač zemljina skorja zdrži, torej nič nenadnega tipa trk lune itn)) začel nalagati velike količine materiala oz. veliko težino na eno lokalizirano območje (torej da masa zemlje ne narašča enakomerno po nje).

-Kakšen učinek bi imela zgolj povečana masa Zemlje? Bi se spremenila krožnice okoli sonca?
-Kakšen učinek bi imela masa na os in rotacijo Zemlje? Bi se lahko dobesedno "prekucnila" ali začela opletat pri rotaciji?
-Kakšen učinek bi imela masa na samo obliko Zemlje?

Imam en film v glavi o kakšnem Goyinem velikanu, ki se sprehaja po Zemlji, ampak da se mu kljub astronomski teži in velikosti (glava mu sega daleč izven atmosfere) ne posedajo tla pod nogami.
Kako bi takšen (teoretičen, itak) sprehod zgledal?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Thomas ::

> Kakšen učinek bi imela zgolj povečana masa Zemlje? Bi se spremenila krožnice okoli sonca?

Ne, če bi masa lepo pristajala na Zemlji. Če bi treskal skale vanjo bi se. Če bi jih pa lepo polagal, potem pa ne.

> -Kakšen učinek bi imela masa na os in rotacijo Zemlje? Bi se lahko dobesedno "prekucnila" ali začela opletat pri rotaciji?

Lahko. Spet odvisno, kako bi njeno maso povečeval. Nežno ali grobo.

> -Kakšen učinek bi imela masa na samo obliko Zemlje?

Večja masa, bolj okrogla Zemlja.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Saladin ::

Torej ni nobene omejitve, da Zemljo postopoma in nežno povečaš na velikost in/ali maso Jupitra?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Thomas ::

Nobene. Orbita je lahko ista. Čas rotacije isti.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BigWhale ::

Vecja kot bi bila zemlja, manjsi bi bili mi... ;) Na koncu bi se spremenili v palacinke...

Thomas ::

Sploh ni nujno, da z večjo maso raste težni pospešek.

Lahko maš planet, s 1000 krat tako veliko površino kot Zemlja, pa vseeno samo tak težni pospešek, kot na Zemlji.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gani-med ::

Če bi na Zemljo naložili veliko mase, naprimer za ene 100 mas Sonca, bi se skupno težišče premaknilo k Zemlji in tedaj bi začelo Sonce krožiti okoli Zemlje.

BigWhale ::

Z maso ne raste teznostni pospesek?

Ok, strinjam se, kar se povrsine tice, balon je nekajkrat vecji od frnikule in precej lazji.

To z narascujoco maso in isto gravitacijsko silo mi pa razlozi, me zanima v cem je finta.

Thomas ::

Težni pospešek na površini planeta je funkcija dveh spermenkjivk. Mase in kemične sestave. Če bi imel 100 krat večjo maso vodika kot znaša Zemljina, bi pospešek na površini znašal okrog g.

Ali pa celo 1000 krat masivnejši diamant, tudi.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

_marko ::

->Težni pospešek na površini planeta je funkcija dveh spermenkjivk. Mase in kemične sestave.

Gostote?

Čeprav mi tole ni jasno:
Kako je lahko 1000x masa diamanta enako 100x masi vodika? (potem takem ima diamant večji V kot vodik na neko maso)
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Fizikalko ::

marko, masa že, masa. Ampak g je vedno odvisen tudi od tega, koliko si od te mase oddaljen.... To namreč Thomas sugerira. ;)

Thomas ::

Na Jupitru je g samo dva in polkrat večji, masa pa kar 1000 krat večja, kot pri nas doma.

Če bi pa nasul zlata v Jupiter, bi se ta skrčil, g pa šel v nebo.

Diamant v volumenski velikosti Zemlje, bi se ne posedel pod lastno težo, njegova masa bi bila 2 in polkrat manjša, zato bi bil tudi težni pospešek na površini dva in polkrat manjši.

Če bi potem radij podvojil, se še ne bi posedel, masa bi bila ene 3 krat večja od Zemljine, težni pospešek pa še vedno manjši od našega.

Težni pospešek na površini zvezd je često zelo kilav.

Odvisen je grobo rečeno, od vrstnega števila elementa, iz katerega je planet, zvezda, saj je vseeno. Višje vrstno število ti v splošnem pomeni večji težni pospešek.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

> Ampak g je vedno odvisen tudi od tega, koliko si od te mase oddaljen.... To namreč Thomas sugerira.

Tako je. Na bolj kamniti Veneri lažje skačeš, kot na bolj kovinski Zemlji.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gani-med ::

Upoštevati je treba tudi, da masa ni zbrana v eni točki ampak je "razmazana" po prostoru.
Zato je pomembna tudi gostota planeta.
Saturn ima naprimer manjšo povprečno gostoto od Zemlje vendar tudi večji premer in na njegovi površini (kakorkoli je že definirana) je težnostni pospešek manjši od zemljinega.

Sicer pa je sila vektorska količina (poleg magnitude ima tudi smer).
Gravitacijska sila in s tem težnostni pospešek v določeni točki je vektorska vsota vseh sil, ki na to točko delujejo.
V središču planeta ali zvezde je naprimer težnostni pospešek vedno enak 0, ne glede na maso planeta ali zvezde, ker se sile iz vseh smeri medsebojno izničijo.

Thomas ::

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

_marko ::

Fizikalko:
Sej jaz razumem to...

Ampak,

Thomas:
->Če bi imel 100 krat večjo maso vodika kot znaša Zemljina, bi pospešek na površini znašal okrog g.
->Ali pa celo 1000 krat masivnejši diamant, tudi.

_marko:
->potem takem ima diamant večji volumen kot vodik na neko maso

A razumeš kaj mislim?
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Thomas ::

Marko, vodik se prej posede, pri normalni temperaturi, da lahko govorimo o planetu, kot diamant.

Za 1000 Zemelj mase vodika ima manjši premer, kot za 1000 Zemelj mase diamanta.

Tukaj je pač tisto približno pravilo o naraščajočem vrstnem številu kršeno. In potem še večkrat po periodnem sistemu gor.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

_marko ::

Thomas:
Finta v razliki med diamantom in vodikom je v posedanju!?

Potem mi je vse jasno...
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

_marko ::

ok ok ....

Se razumemo :)
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

gani-med ::

Ne vem, kako je na drugih zvezdah, ampak na površini Sonca je težni pospešek 28 x večji od zemeljskega težnega pospeška.

Thomas ::

28 krat tolikšen, pri 300000 krat večji masi niti ni toliko.

Ko pa bi Sonce prešlo v fazo rdečega orjaka, bi to pri praktično isti masi pomenilo desettisočkrat manjši pospešek "na površini"!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gani-med ::

Ja saj, to je odvisno od mnogih faktorjev, predvsem od gostote mase.
Takole na uč bi si upal trditi, da ima večina zvezd v vesolju mnogo mnogo večji težni pospešek na površini od zemljinega.
Posebno velik težni pospešek imajo tiste, ki so že prešle kratko fazo rdečih orjakinj in se spremenile v bolj obstojno fazo bele prtlikavke ali v še kaj bolj eksotičnefga, kot so nevtronske in črne luknje.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gani-med ()

edge540 ::

Čas rotacije isti.

Torej, če bi se zemljina masa enakomerno večala, bi se ohranil čas rotacije? Ampak potem bi se povečala vrtilna količina brez dodanega dela. Ni tako, da bi se mogla ta ohraniti (in se posledično Zemlja vrteti počasneje)?

Thomas ::

Odvisno je samo od tega, kako polagamo dodatno maso na Zemljo. LAHKO jo na tak način, da se čas rotacije ne spremeni.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

edge540 ::

Odvisno je samo od tega, kako polagamo dodatno maso na Zemljo. LAHKO jo na tak način, da se čas rotacije ne spremeni.

Torej samo strogo na os vrtenja, če prav razumem?

Thomas ::

Če pristane utež na Zemlji tako, da je niti ne premza, niti ne pospešuje, potem je to - to.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

edge540 ::

Že samo nekaj me muči... Če je vrtilna količina produkt kotne hitrosti in vztrajnostnega momenta, ki znaša za kroglo (recimo, da je Zemlja okrogla) 2/5 x masa x kvadrat polmera Zemlje (pa spet recimo da je gostota povsod enaka). Če povečamo maso zemlje, se bo zaradi ohranitve vrtilne količine morala vrteti počasneje, ne? Ker v nasprotnem primeru bi se vrtilna količina povečala, ne da bi dovajali kakšno energijo. Vsaj tak si jaz razlagam:)

Thomas ::

Moraš vedet, da utež lepo spuščena na Zemljo, ima svojo vrtilno količino. Seveda, vrtilna količina Zemlje se veča.

Energijo dodajamo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

edge540 ::

Aha zdaj pa je jasno, tudi dodana masa bo mela neko začetno vrtilno količno, glede na Zemljino os. To mi prej ni šlo skupaj.

kitzbrado ::

Glede vprašanja o velikanu, ki se sprehaja po Zemlji. Če je masa velikana nezanemarljiva glede na maso Zemlje, potem se s tem spremeni vztrajnostni moment in s tem čas rotacije (ohrani se pa vrtilna količina).

Podoben poskus lahko narediš kar doma, če imaš vrtiljak (stol). Zavrti se in opazuj, kako se spreminja tvoja hitrost vrtenja, če steguješ roke (in noge) pravokotno na os vrtenja (če imaš mogoče doma še kake uteži, jih imej v rokah).


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Raketa lahko poleti iz črne luknje? (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
39118928 (52) FrRoSt
»

Črne luknje (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
934219 (3680) Thomas
»

Bunji jumping iz vesoljske postaje ALFA (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
5915668 (14649) jype
»

Masa zemlje in potovanje v vesolje

Oddelek: Znanost in tehnologija
211837 (1494) Thomas
»

Sprememba zemljine rotacije

Oddelek: Znanost in tehnologija
6889 (803) snow

Več podobnih tem