Ravnanje IHSja na C2D procesorjih

Ko sem po daljšem izbiranju komponent zbral vse potrebno za nadgradnjo mojega projekta tihega računalnika, sem v vmesnem času napravil domačo nalogo in prebral precej zanimivih informacij o hlajenju C2D CPUjev. Med drugim tudi o neravnih površinah Integrated Heat Spreaderjev (v nadaljevanju IHS), torej kovinskega ohišja, ki pokriva jedra. Tako sem pri montaži proc najprej tenko namazal z pasto (AS Ceramique) in postavil gor izbrani hladilnik (TR Ultra 120) brez pritrjevanja. Odtis IHSja na hladilniku je bil katastrofa, odtis je bil le na robu, v sredini, kjer je jedro, pa paste sploh ni bilo. Zadevo sem preveril še z ravno površino (v mojem primeru ročaj dobrega kljunastega merila-šublerja, dobro je tudi kako ravno rezilo, recimo olfa nož) proti oknu. Rezultat je na prvi sliki, lepo se vidi, da je IHS konkaven.


Sklep, treba ga bo zravnati oz. spolirati. Pri tem velja omeniti, da s tem postopkom najverjetneje gre garancija.
Za začetek sem CPU oblepil z lepilnim trakom, ki se ga običajno uporablja v pleskarstvu za zaščito pred barvo in se dobi v vsaki tehnični stacuni. S tem je bil proc zaščiten pred kovinskim prahom, ki nastane pri brušenju, ki bi se lahko zalezel v kakšno režo in morebiti povzročil probleme.


Potem sem si pripravil delovno opremo: nekaj listov brusnih papirjev (šmirglov) in sicer 400 za ravnanje in 600 ter 800 za poliranje ter ravno površino, v mojem primeru sem uporabil kos debelejšega stekla.


Robove brusnega papirja sem zavihal za rob stekla, z eno roko steklo potiskal na mizo, z drugo pa sem s tremi prsti prijel proc, po en prst na zgornjem in spodnjem robu, tretji pa v sredini. Potem sem ga začel ravnati na papirju 400 z krožnimi gibi v obe strani, vsako minuto pa sem ga še zarotiral za 90° in tako poskusil simulirati enakomerno obremenitev po celem IHSju. S silo pritiskanja na papir nisem pretiraval, dovolj je že zmeren pritisk. Že po kaki minuti so se začeli kazati rezultati, lepo se vidi, da je IHS precej konkaven.


Pri ravnanju je potrebno paziti, pa pritiskamo čim bolj enakomerno, da ga ne naredimo konveksnega.


Po približno petih minutah je IHS zravnan, vsa prevleka je odstranjena in po vsej površini se vidi baker.


Sedaj sem zamenjal brusni papir ter najprej z 600 nato še čisto rahlo z 800 zadevo spoliral. Čeprav na netu najdeš različne nasvete glede kvalitete poliranja, tudi tja do gradacije 2500, kar da površino ogledala, sam nekako najbolj verjamem ideji, da mora biti površina malo hrapava, s tem se poveča površina, preko katere toplota prehaja, z gradacijo 600 pa se približaš velikosti delcev, ki jih vsebuje AS Ceramique, ki tako optimalno napolnijo reže, pri večji kvaliteti površine pa delci AS že povzročajo slabši stik. V tem primeru je potem smiselno uporabiti drugačno pasto, recimo Liquid Pro ali Shin Etsu x23 ali čisto silikonsko pasto brez delcev.


Ponovno sem preveril kvaliteto ravnanja in videti je bila OK. Na robu je postal rahlo konveksen, a ni panike, ker rob ne sodeluje kaj dosti pri prenosu toplote.


No, po ravnanju IHSja sem enako preveril še ravnost površine hladilnika. Na žalost ni bila nič boljša, zato je tudi njega čakala enaka usoda.


Zaradi velikosti in teže je ravnanje hladilnika precej težje, dobro ga je držati čim niže, da ne pride do konveksnosti. V mojme primeru me je oviral tudi jeklen rob na spodnji in zgonji strani, ki ga je zaradi trdote precej težje brusiti.


Na tem mestu me je že bolela roka, zato sem sklenil preveriti naleganje na IHS. Pri tanki plasti ASja je bilo naleganje že kar solidno, a ne še dobro.



Ravnanje sem nadaljeval, dokler ni bila odstranjena vsa nikljeva plast s hladilnika, nato sem ga obdelal še z brusnim papirjem 600. Po ponovnem preizkusu je bilo naleganje končno dobro.

Pred končno montažo v ohišje sem preveril še kvaliteto hladilnega sistema za čipovje na osnovni plošči, ki je v mojem primeru povezano s toplotnimi cevmi. Hladilni sistem je treba v tem primeru v celoti odstraniti, kar pa ni problem, ker so hladilniki pritrjeni s plastičnimi zatiči, ki se jih na spodnji strani plošče stisne z pinceto ali tankimi kleščami in nato odstrani. Pri odstranjevanju je potrebno paziti, da se ne skrivi toplotnih cevi. Oba stika s severnim in južnim mostom sta bila slaba, recimo severni most je bil s pasto namazal le na pol, zato sem oba očistil in namazal z AS. Stik hladilnika z mosfeti je bil dober, zato sem pustil tako, kot je bilo.

Po montaži sistem zgleda takole, v zgodnji komori hladi se le z dvema Nexus ventoma na 800 obratih, kar je res zelo tiho, za spodnjo komoro pa zadostuje že 600 obratov. Sistem pa je C2D 4300 z TR Ultra 120 hladilnikom, Asus Commando, 2GB DDR2 Geil Ultra, pasivna grafika ATI X1600 PRO od Gigabyta, dva Samsungova 400GB diska in pasivni napajalnik Yesico 420W.

Pri C2D ni tako lahko sneti IHSja, ker je baje zacinan na jedro. Lepo spisan potek ravnanja IHSja.

A si tole šel brusit kar v štartu? Al si komp že prej kej sprobal? Zanima me razlika v temperaturi?

Jim22, glede na to, da je bil v štartu stik katastrofalen, ga brez brušenja sploh nisem sprobal, seveda pa zato ne vem razlike, a zelo verjetno bi bila kar občutna, ker debela plast kreme vmes kaj dosti ne koristi. Bilo pa bi vseeno fino vedeti, koliko se pozna. Če ima kdo kakega konkavnega 4300, ga lahko sprobamo .
IHSja snemat nima smisla, ker sem tudi jaz slišal da so cinjeni na jedro, torej bolje od vsake kreme, ISHji pa so bakreni, torej tudi tu bolje skoraj ne gre. Dodaten problem se pojavi pri hladilnikih, ki so izračunani tako, da pritiskajo na IHS in ne direktno na jedro, zato bi bila pritisna sila verjetno premajhna in bi jo moral povečati.

lepo ti to naredil bajker, kok glasen je sistem....ti laufa v isti sobi kjer spiš? katero ohišje to ?

je pravi je, samo predrag