Forum » Znanost in tehnologija » Veliki skok naprej (pri Intelu)
Veliki skok naprej (pri Intelu)
Thomas ::
Baje, da so pri Intelu s približno 60 W moči naredili 10^12 operacij na sekundo, z novim čipom.
To je 100 do 1000 krat bolje, kot delajo mašine na mizah zdaj.
Link.
To je 100 do 1000 krat bolje, kot delajo mašine na mizah zdaj.
Link.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
celada ::
Hmm no nevem nekak dvomin da 80 procesorska zverina popapa samo 60w, to bi blo samo 1.3w na jedro in za hitrosti pri 4ghz to nekako dvomim.
gumby ::
>>That brings the peak processing performance with all 80 tiles functioning on block matrix operations to 1.0TFLOPS at 1.0v and 1.28TFLOPS at 1.2v. Power consumption at these levels is estimated at 98W and 181W respectively.
my brain hurts
gfighter ::
To je 100 do 1000 krat bolje, kot delajo mašine na mizah zdaj.
Hm, glede na prebrano je tole precej bolj namenska zadeva kot pa zdajšnji strojčki, tako da najbrž ni primerjave. Je pa definitivno dober pokazatelj razvoja v prihodnje. Mi je pa drugače tale čip še bolj zanimiv in še bolj revolucionaren. Revolucijo namreč IMHO naredijo čipi za 2$ in ne za 2000$. Eh, se že veselim bodočih PIC-ov...
Catapultam habeo. Nisi pecuniam omnem mihi dabis, ad caput saxum immane mittam
Zgodovina sprememb…
- spremenil: gfighter ()
Brane2 ::
Ne bi bil preveč navdušen nad Intlovim rezultatom. Kaj točno ta pomeni, bo pokazal čas.
IMHO ni problem naredit čipa, ki bo dosegel tam neke silme MFLOPSe. Problem je naredit čip, ki bo to lahko dosegal za širok spekter problemov in z realno dosegljivimi programskimi orodji.
Tisot z 80 corei je še daleč. Ko ti časi pridejo, takrat bo pomembno kje je Intel. Do takrat pa je še daleč. Poleg tega je jasno, da tam intel ne bo sam in da gredo vsi v masivno paralelizacijo.
Kot vem, je trenutno v ospredju Sun s svojo Niagaro II in IBM s Cellom.
Osebno me je recimo daleč bolj zaintrigiral IBMov Power6, ki dela na utrganih 6 GHz- kot sem dojel, na siliciju...
IMHO ni problem naredit čipa, ki bo dosegel tam neke silme MFLOPSe. Problem je naredit čip, ki bo to lahko dosegal za širok spekter problemov in z realno dosegljivimi programskimi orodji.
Tisot z 80 corei je še daleč. Ko ti časi pridejo, takrat bo pomembno kje je Intel. Do takrat pa je še daleč. Poleg tega je jasno, da tam intel ne bo sam in da gredo vsi v masivno paralelizacijo.
Kot vem, je trenutno v ospredju Sun s svojo Niagaro II in IBM s Cellom.
Osebno me je recimo daleč bolj zaintrigiral IBMov Power6, ki dela na utrganih 6 GHz- kot sem dojel, na siliciju...
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
nicnevem ::
Takšen čip res ne bi bil kaj prida uporaben za reševanje poljubnega problema, ima pa drugo pozitivno plat, ki jo je omenil nek raziskovalec na področju umetne inteligence.
If this technology went mainstream, I think it could create a renaissance in research into artificial neural networks, as well as other easy to parallelize methods such as genetic algorithms.
Vir: Vetta Project
S pomočjo teh metod bi pa nato lahko prilagajali večjedrne arhitekture še drugim problemom, ki jih želimo reševati.
If this technology went mainstream, I think it could create a renaissance in research into artificial neural networks, as well as other easy to parallelize methods such as genetic algorithms.
Vir: Vetta Project
S pomočjo teh metod bi pa nato lahko prilagajali večjedrne arhitekture še drugim problemom, ki jih želimo reševati.
Brane2 ::
Problem izdelave čipa z mnogo corei je otročji v primerjavi s problemom kakovostnega povezovanja teh coreov.
Tudi zato se mi zdi Intlova poteza zelo bahaška. Stlačili si kup coreov na die in seveda našli temu ustrezen demonstracijski problem.
Naj raje odgovorijo na probleme povezovanja in koherence "a lako ćemo" za število coreov.
Koherenčni problem je tisto kar daje Opteronom tako solidno prednost v multiCPU strojih, čeprav je rešitev ustrezna za razmeroma majhno število CPUjev.
Vsi, ki se bodo resno šli multicore CPujev, se bodo morali temeljito poigrati s problemom povezave jeder in za to napeti vse sile tako na na podriočju same geometrije in kakovosti stikal, sami arhitekturi in compilerjev. Brez tega je samo nabijanje števila jeder bolj malo vredno.
Tudi zato se mi zdi Intlova poteza zelo bahaška. Stlačili si kup coreov na die in seveda našli temu ustrezen demonstracijski problem.
Naj raje odgovorijo na probleme povezovanja in koherence "a lako ćemo" za število coreov.
Koherenčni problem je tisto kar daje Opteronom tako solidno prednost v multiCPU strojih, čeprav je rešitev ustrezna za razmeroma majhno število CPUjev.
Vsi, ki se bodo resno šli multicore CPujev, se bodo morali temeljito poigrati s problemom povezave jeder in za to napeti vse sile tako na na podriočju same geometrije in kakovosti stikal, sami arhitekturi in compilerjev. Brez tega je samo nabijanje števila jeder bolj malo vredno.
On the journey of life, I chose the psycho path.
nevone ::
>Brez tega je samo nabijanje števila jeder bolj malo vredno.
Kvaliteta in kvantiteta gresta z roko v roki.
o+ nevone
Kvaliteta in kvantiteta gresta z roko v roki.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
Brane2 ::
Potem bi bila stvar trivialna.
Lahko bi kar na čipu emulirali simpl serijsko povezavo ala Ethernet in samo nabijali število jeder...
Lahko bi kar na čipu emulirali simpl serijsko povezavo ala Ethernet in samo nabijali število jeder...
On the journey of life, I chose the psycho path.
nevone ::
Kvaliteta in kvantiteta gresta z roko v roki.
Zdej bojo mau nabijal. Zakva pa ne? Od nečesa morjo žvet. Ta cajt bojo pa prav gotovo na kvaliteti tudi delal. Če ne oni pa kdo drug.
o+ nevone
Zdej bojo mau nabijal. Zakva pa ne? Od nečesa morjo žvet. Ta cajt bojo pa prav gotovo na kvaliteti tudi delal. Če ne oni pa kdo drug.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
nicnevem ::
Zdajle se mi ne da brskati, se pa iz glave spomnim, da so pri Intelu omenjali da so za povezovanje jeder uporabljali določene tehnike, ki se sicer uporabljajo pri povezovanju velikega števila procesorjev pri superračunalnikih. Mogoče hype, ampak kljub temu. Vsaj omenja se ta v resnici težaven problem.
Drugače pa mislim, da arhitekturo bodo že spacali skupaj; večja težava je v primernih orodjih za razvoj softwarea, ki bodo vsaj za silo izkoristila takšne čipe. Se pa tudi o tem že precej pogovarjajo.
Drugače pa mislim, da arhitekturo bodo že spacali skupaj; večja težava je v primernih orodjih za razvoj softwarea, ki bodo vsaj za silo izkoristila takšne čipe. Se pa tudi o tem že precej pogovarjajo.
Brane2 ::
Samo pravim, da ne mislit da je Intel pogruntal ManyCore.
Je blo to in je v mnogih glavah. Večji del problema je IMHO povezovalna logika, tako mesena kot duhovna.
Kako imet mnogo coreov v splošnonamenskem stroju, ne da bi vse skupaj preplavila povezovalna logika.
Ko bo ta čas prišel, bodo tudi drugi imeli svoje rešitve in čisto možno je, da Intel ne bo najboljši.
Sedaj se kur*i s tem 80-coreom, ker pač mora še 1007-mi način pokazat svojo napredno geometrijo.
Nekako tako kot Mujo, ki je prvi v vasi dobil digitalno ročno uro in mu je blo vsako drugo vprašanje "hej, kolk je ura ?".
Je blo to in je v mnogih glavah. Večji del problema je IMHO povezovalna logika, tako mesena kot duhovna.
Kako imet mnogo coreov v splošnonamenskem stroju, ne da bi vse skupaj preplavila povezovalna logika.
Ko bo ta čas prišel, bodo tudi drugi imeli svoje rešitve in čisto možno je, da Intel ne bo najboljši.
Sedaj se kur*i s tem 80-coreom, ker pač mora še 1007-mi način pokazat svojo napredno geometrijo.
Nekako tako kot Mujo, ki je prvi v vasi dobil digitalno ročno uro in mu je blo vsako drugo vprašanje "hej, kolk je ura ?".
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
DixieFlatline ::
Dobr whitepaper o problemih in izzivih pri multicore računalnikih.
So pa naredl tud wiki za vse, ki jih to zanima.
Link
So pa naredl tud wiki za vse, ki jih to zanima.
Link
The sky above the port was the color of television, tuned to a dead channel.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: DixieFlatline ()
DixieFlatline ::
Dost zanimivo, kako se sedaj na veliko uporablja simulacija in modeliranje raznih materialov ,ki se uporabljajo pri gradnji tranzistorjev. Tako se uporabljajo superračunalniki in iz simulacij na njih dobimo gradnike za še hitreješe računalnike.
Novica
Novica
The sky above the port was the color of television, tuned to a dead channel.
lymph ::
Haha kul, superračunalnik, ki ubistvu gradi svojega naslednika. Je to še komu znano?
"Belief is immune to counter example."
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Intelovi 10-nm procesorji se odmikajo (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Procesorji | 28185 (23438) | PrimozR |
| » | IBM splovil najhitrejši procesor na svetuOddelek: Novice / Procesorji | 5207 (3817) | BigWhale |
| » | Intel pripravlja šestjedrnika?Oddelek: Novice / Procesorji | 5013 (3199) | opeter |
| » | Prvi 45 nm čipi iz AMDjaOddelek: Novice / Pomnilnik | 3209 (3209) | Shegevara |
| » | AMD predstavil prvo 65nm BarcelonoOddelek: Novice / Apple iPhone/iPad/iPod | 4857 (2861) | Zheegec |