Raketa lahko poleti iz črne luknje?

AndrejO je 20. maj 2019 ob 21:09 izjavil:

BigWhale je 20. maj 2019 ob 16:16 izjavil:

Ja, res je. Svetlobna hitrost marsikomu dela probleme. Tezava je, ker smo tako zelo navajeni Newtona, da je potem tezko zapopasti karkoli drugega. :)

Osebno mi je še boljša fora to, da je c najvišja hitrost pri potovanju skozi prostor. Nobena trenutna teorija pa ne prepoveduje, da se bi prostor širil, krčil ali drugače spreminjal s hitrostjo višjo od c. Inflacija pri velikem poku recimo izkorišča natančno to odsotnost omejitve ... Zdaj pa, kako si to predstavljati ... ouch.

Hmm. Ne tako hitro. Odkar vemo za obstoj temne snovi in energije, se vedno bolj ukvarjamo z iskanjem tahionov.
To so delci, ki se vedno gibljejo hitreje od "c". Brez energije imajo neskončno hitrost, za zaviranje do "c" bi pa potrebovali neskončno energije. Ravno kontra od naših delcev. Seveda pa ne gre vse tako lahko. Najprej se je treba izogniti kršitvi kavzalnih zakonov, ki so temelj našega obstoja. Posledica se pač ne more zgoditi pred vzrokom. To je šlo v Higgsovi teoriji. Gravitoni (še ne odkriti) bi se morali gibati hitreje od "c", da lahko gravitacijsko polje potuje s "c", če pri tem nihajo (opravijo daljšo pot). Potem pa je tukaj še Lorentzova simetrija (del Lorentzove transformacije), katerega kršitev bi podrla splošno rel. teorijo. Ampak bi baje lahko šlo tudi brez kršitev, samo malo bi jo prilagodili: link.

Vesolje se na neki oddaljenosti širi hitreje od svetlobe.
https://phys.org/news/2015-02-fast-univ...

AndrejO je 21. maj 2019 ob 17:18 izjavil:

Zato je tudi npr. pri vprašanju starosti vesolja najprej potrebno definirati iz vidika katerega opazovalca se to starost meri. Različni opazovalci bodo namreč izkusili drugačno starost in samo določeni bodo (brez matematičnega popravka) izmerili tisto, ki ustreza kozmološki starosti 13.7 miljarde.

Vseeno je od kje gledaš. Vedno se vse odmika od tebe z enako hitrostjo na isti razdalji. Vesolje nima središča oz. manjka "reference point". Če te kdo kdaj vpraša, če misliš, da si središče vsega, mu v bistvu lahko rečeš da si
http://www.math.ucr.edu/home/baez/physi...

FrRoSt je 21. maj 2019 ob 23:24 izjavil:

reeves je 21. maj 2019 ob 20:33 izjavil:

Vseeno je od kje gledaš. Vedno se vse odmika od tebe z enako hitrostjo na isti razdalji. Vesolje nima središča oz. manjka "reference point". Če te kdo kdaj vpraša, če misliš, da si središče vsega, mu v bistvu lahko rečeš da si
http://www.math.ucr.edu/home/baez/physi...

Ali je res vseeno!???

Kaj ni prišlo do teorije relativnost ravno zaradi tega, ker je nekdo trdil, da ni vseeno, od kje (in kako) ga gledaš!?

Good point. In delno imaš prav.

Splošna rel. teorija nam je omogočila izračunati razliko zaradi sprememb nastalih v času/prostoru. Zato bodo izračuni povsod enaki.

Kot sem pa že omenil zgoraj, pa tudi splošna teorija odpove v ekstremnih razmerah. Če bi se planet ali galaksija gibala s skoraj svetlobno hitrostjo glede na kozmično sevanje, bi njeni prebivalci drugače dojemali starost vesolja (oni bi se počasneje starali). Ampak, ker je tak scenarij bolj težko verjeten, smo naše izračune vzeli kar za točne (13,8 mrd. let).
https://www.sciencealert.com/study-find...

ThePlayer je 22. maj 2019 ob 21:26 izjavil:

To nekako raumem, čeprav prostor Minkowskega je že kar prostor-čas s štirimi dimenzijami (3 prostorskimi in 1 časovno). Pri GPSu napaka, povezana z relativnostjo, pravzaprav pride v treh delih: en del prinese kinematična dilatacija časa (posebna relativnost), en del gravitacijska dilatacija časa (splošna relativnost), tretjega pa prinese Sagnanov efekt - link.

Ja, ampak zanemarja gravitacijsko dilatacijo časa. Zanj prostor nima vpliva na čas in obratno. Obravnava jih ločeno. Zato je to v splošni teoriji popravljeno. Dodana je gravitacijska konstanta, tenzorske enačbe,.. Ampak je nastal problem, ker je sedaj imel dve odvisni spremenljivki. Prej si lahko določil prostor in izračunal čas ali obratno npr. Sedaj pa to ni več bilo mogoče, ker se in čas in tudi prostor spreminjata. Einstein je potreboval neko konstanto, ki bo neodvisna od časa ali prostora. Našel jo je v Maxwellovih enačbah. In to je....?

Nisem vedel za Sagnanov efekt. Zanimivo branje. Samo še potrjuje, koliko so v resnici komplicirane stvari, ki se nam zdijo popolnoma samoumevne. In potem se najdejo takšni, ki pravijo, da je raziskovanje vesolja ali kvantnih delcev ipd. metanje denarja stran.

ThePlayer je 22. maj 2019 ob 21:26 izjavil:

Če se spet vrnem k ukrivljenosti, IMO lahko izraz zavede, če si ukrivljenost naivno predstavljamo v običajnem pomenu besede (npr. ukrivljenost krivulje v 3D-prostoru). No, v splošni teoriji relativnosti je ukrivljenost prostora-časa pač nekaj povsem drugega, kar se manifestira kot gravitacijski privlak. Pri majhnih vrednostih te ukrivljenosti, kot npr. zaradi mase Zemlje, so odstopanja od Newtonovih enačb majhna in so zato slednje praktično točne (ne pa pri GPSu, ki je občutljiv že na majhna odstopanja).

Ja, seveda. Oblika in širjenje sta nekaj nekako nepredstavljivega za nas. Že samo vidno vesolje, kaj se dogaja šele tam, kamor zaradi fizike nikoli ne bomo videli.

ThePlayer je 22. maj 2019 ob 21:26 izjavil:

Sicer pa glede na to da nisem fizik, kaj šele relativist, naprošam strokovnjake da me popravijo, če sem kje udaril mimo.

Tudi jaz ne, tako, da se pridružujem prošnji.

Ponavadi se najprej postavijo teorije, ki se potrjujejo z enačbami. To ali so jo zaznali ali ne, niti ni bilo tako pomembno (je, ampak vseeno), matematika se je izšla.
Zadnje tako odkritje je najbrž Higgsov bozon, ki je od leta 1964 obstajal samo na papirju. "Zaznali" so ga šele 2012.

Tole zadnje je pa malo nesmiselno napisano. Svetlobna hitrost je vrednost. Ta ne vpliva na čisto nič. Ne na čas, ne na prostor. To je kot bi rekel, da 60km/h ne more podreti prometnega znaka. Res je. Ne more. Ker 60km/h je samo pojem. Predmet, ki potuje s tako hitrostjo ga pa seveda lahko. Tako je tudi pri svetlobbi hitrosti.

FrRoSt je 24. maj 2019 ob 13:39 izjavil:

To je pač tvoj pogled na svet in njegovo dojemanje.... ]

To ni moj pogled. Mislim, da sem prilepil ogromno povezav iz kjer jaz pobiram informacije. Povsem možno, da sem se kje zmotil, ali si narobe interpretiral, ampak to ne pomeni, da je to moj pogled.
Če ga nisem nekje res pošteno polomil, potem je to pogled, kot ga vidi (in uporablja) današnja znanost. Seveda se pa ta pogled vedno dopolnjuje in izboljšuje.

FrRoSt je 24. maj 2019 ob 13:39 izjavil:

Prvo pride do neskladja in odstopanja od zadev, nato se začnejo razmišljanja, raziskovanja in postavljanje hipotez in teorij....

Ja saj. To je to.
Samo, da ne poteka nujno vse v fizičnih nesoglasjih. Raziskovanje poteka tudi na papirju, in če enačbe ne štimajo se začnejo razmišljanja, raziskovanja in postavljanje hipotez in teorij....
Tudi ni potrebno neko stvar zaznati, da veš da je tam. Lahko zaznavaš njene vplive na druge stvari.

jb_j je 28. apr 2019 ob 19:31 izjavil:

Po sedajšnji razlagi je prostor+čas skupna dimenzija.

Jaz sem mnenja, da gravitacija vpliva na čas. In potemtakem ne more bit skupna dimenzija (vsaj ne enakovredna po različnih točkah v vesolju)
Je pa to mnenje povsem brez dokazov. Ker sem le laik.

https://www.newscientist.com/article/mg...

Quasarji v bistvu so crne luknje. Oziroma so aktivni deli v srediscu galaxij sredi katerih je potem ponavadi supermasivna crna luknja.

jype je 21. dec 2019 ob 02:40 izjavil:

O, zdaj vem odgovor na vprašanje teme: Lahko, če ma izključen MCAS.

Ce mas izkljucen MCAS se do ISS ne prides.

Ideja je bila da ima frišen quazer za jedro črno luknjo ki je bolj skompresirana kot "povrhnice", tako se "jedro" vrti hitrej od povrhnice. To bi lahko bila "dinama", razmerje vrtenja diname določata potem kakšen quazer je nastal.
Ja malo narobe/prehitro sem zastavil, ampak je bilo nujno da ne uide ideja.

jb_j je 1. okt 2019 ob 15:51 izjavil:

jb_j je 28. apr 2019 ob 19:31 izjavil:

Po sedajšnji razlagi je prostor+čas skupna dimenzija.

Jaz sem mnenja, da gravitacija vpliva na čas. In potemtakem ne more bit skupna dimenzija (vsaj ne enakovredna po različnih točkah v vesolju)
Je pa to mnenje povsem brez dokazov. Ker sem le laik.

https://www.newscientist.com/article/mg...

Najbrž je fabric of space, konstanta.
Medtem, ko mogoče čas variira glede na gravitacijo.

To je samo teorija.

In po takšni teoriji večja masa planeta, ukrivlja čas in ne samega prostora v vesolju.

Pri vsem skupaj je še vedno zelo veliko neznank.

Dejstvo je, da gravitacije niti približno ne razumemo, in je to najboljši približek našega znanja o gravitaciji,

Le v točki, ko lahko ustvarimo umetno gravitacijo s pomočjo pospeševanja ali centrifugalne sile. In še vedno to ni prava gravitacija. (je pa njen približek)

Tudi jaz ne razumem, ampak nekako tako povzemam.

jb_j je 11. jan 2020 ob 17:14 izjavil:

Le v točki, ko lahko ustvarimo umetno gravitacijo s pomočjo pospeševanja ali centrifugalne sile. In še vedno to ni prava gravitacija. (je pa njen približek)

Čeprav je to najbrž zelo, zelo daleč od tega, kako zares deluje gravitacija.

Cange je 11. jan 2020 ob 17:53 izjavil:

jb_j je 11. jan 2020 ob 16:44 izjavil:

reeves je 21. dec 2019 ob 10:23 izjavil:

Cange je 20. dec 2019 ob 22:54 izjavil:

Imamo quaser ki ima v jedru majhno črno luknjo, quaser se vrti dovolj hitro da ga črna luknaj ne more pokonzumirat, a bi bil tak quaser viden?

???
Vsak kvazar je črna luknja, ni pa vsaka črna luknja kvazar.
Kvazar ne more imeti v jedru majhno črno luknjo. Mora biti velikanka.
Eden izmed pogojev za kvazar je, da se črna luknja hrani z materialom okrog nje. Če ni konzumiranja ni kvazarja.
Kvazar oz. akrecijski disk se vrti z enormno hitrostjo. Če se ne vrti ni kvazar.

Viden? Večina kvazarjev je svetlejša od celotne naše galaksije.

Kvazar je ravno nasprotje črne luknje.

Črna luknja sesa materialno energijo. In pospešuje materiale do 99.9% svetlobne hitrosti. Mogoče na točki vidnega v črni luknji materiali potujejo hitreje od svetlobne hitrosti. In zaradi tega vidimo tam samo neprosojno temo.

Kvazar je točka, ko se sesuje sonce ali črna luknja. In pošilja svetlobne sunke in materiale, nazaj v vesolje, po dokončani kemični reakciji sonc ali črnih lukenj.

Osnova je bila da gre moment od originalne zvezde na dva dela, hitro jedro kot črna luknja, potem praznina do "ubežne razdalje" in naprej quaser = dinama.

Če bi kvazar in crna luknja bila blizu bi se najbrž izničila. ( Po mojem mnenju )

Lahko pa podaš primere kvazarjev v skrajni bližini črnih lukenj.

in po teoriji bi tut to bilo možno, le da krožita okoli sebe

Ne vem če so kvazarji vedno na statični točki.

Najbrž bi na bolj statični točki bil predmet z višjo maso, ali je to kvazar ali črna luknja, pa bi najbrž bilo odvisno od primera