☰

» »

Raketa lahko poleti iz črne luknje?

Raketa lahko poleti iz črne luknje?

Temo vidijo: vsi
««
9 / 9
»
»»

BigWhale ::

Najbolj mindboggling je me to, da se stvari ne oddaljujejo druga od druge zato, ker bi se premikale v vesolju/prostoru ampak zato ker med njimi nastaja novo vesolje!

reeves ::

AndrejO je izjavil:

BigWhale je izjavil:

Ja, res je. Svetlobna hitrost marsikomu dela probleme. Tezava je, ker smo tako zelo navajeni Newtona, da je potem tezko zapopasti karkoli drugega. :)

Osebno mi je še boljša fora to, da je c najvišja hitrost pri potovanju skozi prostor. Nobena trenutna teorija pa ne prepoveduje, da se bi prostor širil, krčil ali drugače spreminjal s hitrostjo višjo od c. Inflacija pri velikem poku recimo izkorišča natančno to odsotnost omejitve ... Zdaj pa, kako si to predstavljati ... ouch.

Hmm. Ne tako hitro. Odkar vemo za obstoj temne snovi in energije, se vedno bolj ukvarjamo z iskanjem tahionov.
To so delci, ki se vedno gibljejo hitreje od "c". Brez energije imajo neskončno hitrost, za zaviranje do "c" bi pa potrebovali neskončno energije. Ravno kontra od naših delcev. Seveda pa ne gre vse tako lahko. Najprej se je treba izogniti kršitvi kavzalnih zakonov, ki so temelj našega obstoja. Posledica se pač ne more zgoditi pred vzrokom. To je šlo v Higgsovi teoriji. Gravitoni (še ne odkriti) bi se morali gibati hitreje od "c", da lahko gravitacijsko polje potuje s "c", če pri tem nihajo (opravijo daljšo pot). Potem pa je tukaj še Lorentzova simetrija (del Lorentzove transformacije), katerega kršitev bi podrla splošno rel. teorijo. Ampak bi baje lahko šlo tudi brez kršitev, samo malo bi jo prilagodili: link.

Vesolje se na neki oddaljenosti širi hitreje od svetlobe.
https://phys.org/news/2015-02-fast-univ...

AndrejO je izjavil:

Zato je tudi npr. pri vprašanju starosti vesolja najprej potrebno definirati iz vidika katerega opazovalca se to starost meri. Različni opazovalci bodo namreč izkusili drugačno starost in samo določeni bodo (brez matematičnega popravka) izmerili tisto, ki ustreza kozmološki starosti 13.7 miljarde.

Vseeno je od kje gledaš. Vedno se vse odmika od tebe z enako hitrostjo na isti razdalji. Vesolje nima središča oz. manjka "reference point". Če te kdo kdaj vpraša, če misliš, da si središče vsega, mu v bistvu lahko rečeš da si :D
http://www.math.ucr.edu/home/baez/physi...

FrRoSt ::

reeves je izjavil:


Vseeno je od kje gledaš. Vedno se vse odmika od tebe z enako hitrostjo na isti razdalji. Vesolje nima središča oz. manjka "reference point". Če te kdo kdaj vpraša, če misliš, da si središče vsega, mu v bistvu lahko rečeš da si :D
http://www.math.ucr.edu/home/baez/physi...

Ali je res vseeno!??? 8-)

Kaj ni prišlo do teorije relativnost ravno zaradi tega, ker je nekdo trdil, da ni vseeno, od kje (in kako) ga gledaš!? 8-)
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.

reeves ::

FrRoSt je izjavil:

reeves je izjavil:


Vseeno je od kje gledaš. Vedno se vse odmika od tebe z enako hitrostjo na isti razdalji. Vesolje nima središča oz. manjka "reference point". Če te kdo kdaj vpraša, če misliš, da si središče vsega, mu v bistvu lahko rečeš da si :D
http://www.math.ucr.edu/home/baez/physi...

Ali je res vseeno!??? 8-)

Kaj ni prišlo do teorije relativnost ravno zaradi tega, ker je nekdo trdil, da ni vseeno, od kje (in kako) ga gledaš!? 8-)

Good point. In delno imaš prav.

Splošna rel. teorija nam je omogočila izračunati razliko zaradi sprememb nastalih v času/prostoru. Zato bodo izračuni povsod enaki.

Kot sem pa že omenil zgoraj, pa tudi splošna teorija odpove v ekstremnih razmerah. Če bi se planet ali galaksija gibala s skoraj svetlobno hitrostjo glede na kozmično sevanje, bi njeni prebivalci drugače dojemali starost vesolja (oni bi se počasneje starali). Ampak, ker je tak scenarij bolj težko verjeten, smo naše izračune vzeli kar za točne (13,8 mrd. let).
https://www.sciencealert.com/study-find...

ThePlayer ::

reeves je izjavil:


Newtonove enačbe (posebna rel. teorija) so točne samo v prostoru-času, kot ga je definiral Minkowski, ki je Evklidov prostor in čas tretiral ločeno. Vse ostalo so zgolj približki. Na manjših površinah (frame of reference) uporabni, če gledamo pa na veliko, pa ne več. Kot sem že prej omenil, tudi GPS ne bi delal, če bi za izračune uporabljali zgolj Newtonove enačbe.
In zato se je Einstein odločil, da bo združil prostor in čas v eno dimenzijo in nadgradil svojo prejšnjo teorijo. Za pretvorbo je uporabil Maxwellovo transformacijo. In nastala je splošna rel. teorija. Zaenkrat nam izračuni po tej teoriji dajo točne rezultate. Vsaj za stvari, ki jih potrebujemo. Nekaterih stvari tudi splošna teorija ne izračuna, pri visokih hitrostih ali močnih gravitacijskih poljih.


To nekako raumem, čeprav prostor Minkowskega je že kar prostor-čas s štirimi dimenzijami (3 prostorskimi in 1 časovno). Pri GPSu napaka, povezana z relativnostjo, pravzaprav pride v treh delih: en del prinese kinematična dilatacija časa (posebna relativnost), en del gravitacijska dilatacija časa (splošna relativnost), tretjega pa prinese Sagnanov efekt - link.

Če se spet vrnem k ukrivljenosti, IMO lahko izraz zavede, če si ukrivljenost naivno predstavljamo v običajnem pomenu besede (npr. ukrivljenost krivulje v 3D-prostoru). No, v splošni teoriji relativnosti je ukrivljenost prostora-časa pač nekaj povsem drugega, kar se manifestira kot gravitacijski privlak. Pri majhnih vrednostih te ukrivljenosti, kot npr. zaradi mase Zemlje, so odstopanja od Newtonovih enačb majhna in so zato slednje praktično točne (ne pa pri GPSu, ki je občutljiv že na majhna odstopanja).

Sicer pa glede na to da nisem fizik, kaj šele relativist, naprošam strokovnjake da me popravijo, če sem kje udaril mimo.

reeves ::

ThePlayer je izjavil:

To nekako raumem, čeprav prostor Minkowskega je že kar prostor-čas s štirimi dimenzijami (3 prostorskimi in 1 časovno). Pri GPSu napaka, povezana z relativnostjo, pravzaprav pride v treh delih: en del prinese kinematična dilatacija časa (posebna relativnost), en del gravitacijska dilatacija časa (splošna relativnost), tretjega pa prinese Sagnanov efekt - link.

Ja, ampak zanemarja gravitacijsko dilatacijo časa. Zanj prostor nima vpliva na čas in obratno. Obravnava jih ločeno. Zato je to v splošni teoriji popravljeno. Dodana je gravitacijska konstanta, tenzorske enačbe,.. Ampak je nastal problem, ker je sedaj imel dve odvisni spremenljivki. Prej si lahko določil prostor in izračunal čas ali obratno npr. Sedaj pa to ni več bilo mogoče, ker se in čas in tudi prostor spreminjata. Einstein je potreboval neko konstanto, ki bo neodvisna od časa ali prostora. Našel jo je v Maxwellovih enačbah. In to je....?

Nisem vedel za Sagnanov efekt. Zanimivo branje. Samo še potrjuje, koliko so v resnici komplicirane stvari, ki se nam zdijo popolnoma samoumevne. In potem se najdejo takšni, ki pravijo, da je raziskovanje vesolja ali kvantnih delcev ipd. metanje denarja stran.

ThePlayer je izjavil:

Če se spet vrnem k ukrivljenosti, IMO lahko izraz zavede, če si ukrivljenost naivno predstavljamo v običajnem pomenu besede (npr. ukrivljenost krivulje v 3D-prostoru). No, v splošni teoriji relativnosti je ukrivljenost prostora-časa pač nekaj povsem drugega, kar se manifestira kot gravitacijski privlak. Pri majhnih vrednostih te ukrivljenosti, kot npr. zaradi mase Zemlje, so odstopanja od Newtonovih enačb majhna in so zato slednje praktično točne (ne pa pri GPSu, ki je občutljiv že na majhna odstopanja).

Ja, seveda. Oblika in širjenje sta nekaj nekako nepredstavljivega za nas. Že samo vidno vesolje, kaj se dogaja šele tam, kamor zaradi fizike nikoli ne bomo videli.

ThePlayer je izjavil:

Sicer pa glede na to da nisem fizik, kaj šele relativist, naprošam strokovnjake da me popravijo, če sem kje udaril mimo.


Tudi jaz ne, tako, da se pridružujem prošnji.

FrRoSt ::

reeves je izjavil:


Ja, ampak zanemarja gravitacijsko dilatacijo časa. Zanj prostor nima vpliva na čas in obratno. Obravnava jih ločeno. Zato je to v splošni teoriji popravljeno. Dodana je gravitacijska konstanta, tenzorske enačbe,.. Ampak je nastal problem, ker je sedaj imel dve odvisni spremenljivki. Prej si lahko določil prostor in izračunal čas ali obratno npr. Sedaj pa to ni več bilo mogoče, ker se in čas in tudi prostor spreminjata. Einstein je potreboval neko konstanto, ki bo neodvisna od časa ali prostora. Našel jo je v Maxwellovih enačbah. In to je....?

Delitacija časa je premajhna, da bi jo takrat (spolh) lahko zaznali.... Svetlobna hitrost ne ukrivi prostora, ampak spremeni čas! 8-)

In enačba je rešena.... :))
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.

reeves ::

Ponavadi se najprej postavijo teorije, ki se potrjujejo z enačbami. To ali so jo zaznali ali ne, niti ni bilo tako pomembno (je, ampak vseeno), matematika se je izšla.
Zadnje tako odkritje je najbrž Higgsov bozon, ki je od leta 1964 obstajal samo na papirju. "Zaznali" so ga šele 2012.

Tole zadnje je pa malo nesmiselno napisano. Svetlobna hitrost je vrednost. Ta ne vpliva na čisto nič. Ne na čas, ne na prostor. To je kot bi rekel, da 60km/h ne more podreti prometnega znaka. Res je. Ne more. Ker 60km/h je samo pojem. Predmet, ki potuje s tako hitrostjo ga pa seveda lahko. Tako je tudi pri svetlobbi hitrosti.

FrRoSt ::

To je pač tvoj pogled na svet in njegovo dojemanje.... ;)

Prvo pride do neskladja in odstopanja od zadev, nato se začnejo razmišljanja, raziskovanja in postavljanje hipotez in teorij....

To je pa moj pogled na svet..... ;)
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.

reeves ::

FrRoSt je izjavil:

To je pač tvoj pogled na svet in njegovo dojemanje.... ;)]

To ni moj pogled. Mislim, da sem prilepil ogromno povezav iz kjer jaz pobiram informacije. Povsem možno, da sem se kje zmotil, ali si narobe interpretiral, ampak to ne pomeni, da je to moj pogled.
Če ga nisem nekje res pošteno polomil, potem je to pogled, kot ga vidi (in uporablja) današnja znanost. Seveda se pa ta pogled vedno dopolnjuje in izboljšuje.

FrRoSt je izjavil:

Prvo pride do neskladja in odstopanja od zadev, nato se začnejo razmišljanja, raziskovanja in postavljanje hipotez in teorij....

Ja saj. To je to.
Samo, da ne poteka nujno vse v fizičnih nesoglasjih. Raziskovanje poteka tudi na papirju, in če enačbe ne štimajo se začnejo razmišljanja, raziskovanja in postavljanje hipotez in teorij....
Tudi ni potrebno neko stvar zaznati, da veš da je tam. Lahko zaznavaš njene vplive na druge stvari.

FrRoSt ::

Res je! ;)

Hvala. :)

Zdaj pa odhajam....
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.

jb_j ::

jb_j je izjavil:

Po sedajšnji razlagi je prostor+čas skupna dimenzija.

Jaz sem mnenja, da gravitacija vpliva na čas. In potemtakem ne more bit skupna dimenzija (vsaj ne enakovredna po različnih točkah v vesolju)
Je pa to mnenje povsem brez dokazov. Ker sem le laik.


https://www.newscientist.com/article/mg...

Cange ::

Imamo quaser ki ima v jedru majhno črno luknjo, quaser se vrti dovolj hitro da ga črna luknaj ne more pokonzumirat, a bi bil tak quaser viden?

BigWhale ::

Quasarji v bistvu so crne luknje. Oziroma so aktivni deli v srediscu galaxij sredi katerih je potem ponavadi supermasivna crna luknja.

jype ::

O, zdaj vem odgovor na vprašanje teme: Lahko, če ma izključen MCAS.

BigWhale ::

jype je izjavil:

O, zdaj vem odgovor na vprašanje teme: Lahko, če ma izključen MCAS.

Ce mas izkljucen MCAS se do ISS ne prides.

reeves ::

Cange je izjavil:

Imamo quaser ki ima v jedru majhno črno luknjo, quaser se vrti dovolj hitro da ga črna luknaj ne more pokonzumirat, a bi bil tak quaser viden?

???
Vsak kvazar je črna luknja, ni pa vsaka črna luknja kvazar.
Kvazar ne more imeti v jedru majhno črno luknjo. Mora biti velikanka.
Eden izmed pogojev za kvazar je, da se črna luknja hrani z materialom okrog nje. Če ni konzumiranja ni kvazarja.
Kvazar oz. akrecijski disk se vrti z enormno hitrostjo. Če se ne vrti ni kvazar.

Viden? Večina kvazarjev je svetlejša od celotne naše galaksije.

Cange ::

Ideja je bila da ima frišen quazer za jedro črno luknjo ki je bolj skompresirana kot "povrhnice", tako se "jedro" vrti hitrej od povrhnice. To bi lahko bila "dinama", razmerje vrtenja diname določata potem kakšen quazer je nastal.
Ja malo narobe/prehitro sem zastavil, ampak je bilo nujno da ne uide ideja.

jb_j ::

reeves je izjavil:

Cange je izjavil:

Imamo quaser ki ima v jedru majhno črno luknjo, quaser se vrti dovolj hitro da ga črna luknaj ne more pokonzumirat, a bi bil tak quaser viden?

???
Vsak kvazar je črna luknja, ni pa vsaka črna luknja kvazar.
Kvazar ne more imeti v jedru majhno črno luknjo. Mora biti velikanka.
Eden izmed pogojev za kvazar je, da se črna luknja hrani z materialom okrog nje. Če ni konzumiranja ni kvazarja.
Kvazar oz. akrecijski disk se vrti z enormno hitrostjo. Če se ne vrti ni kvazar.

Viden? Večina kvazarjev je svetlejša od celotne naše galaksije.


Kvazar je ravno nasprotje črne luknje.

Črna luknja sesa materialno energijo. In pospešuje materiale do 99.9% svetlobne hitrosti. Mogoče na točki vidnega v črni luknji materiali potujejo hitreje od svetlobne hitrosti. In zaradi tega vidimo tam samo neprosojno temo.

Kvazar je točka, ko se sesuje sonce ali črna luknja. In pošilja svetlobne sunke in materiale, nazaj v vesolje, po dokončani kemični reakciji sonc ali črnih lukenj.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: jb_j ()

jb_j ::

jb_j je izjavil:

jb_j je izjavil:

Po sedajšnji razlagi je prostor+čas skupna dimenzija.

Jaz sem mnenja, da gravitacija vpliva na čas. In potemtakem ne more bit skupna dimenzija (vsaj ne enakovredna po različnih točkah v vesolju)
Je pa to mnenje povsem brez dokazov. Ker sem le laik.


https://www.newscientist.com/article/mg...


Najbrž je fabric of space, konstanta.
Medtem, ko mogoče čas variira glede na gravitacijo.

To je samo teorija.

In po takšni teoriji večja masa planeta, ukrivlja čas in ne samega prostora v vesolju.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: jb_j ()

jb_j ::

jb_j je izjavil:

reeves je izjavil:

Cange je izjavil:

Imamo quaser ki ima v jedru majhno črno luknjo, quaser se vrti dovolj hitro da ga črna luknaj ne more pokonzumirat, a bi bil tak quaser viden?

???
Vsak kvazar je črna luknja, ni pa vsaka črna luknja kvazar.
Kvazar ne more imeti v jedru majhno črno luknjo. Mora biti velikanka.
Eden izmed pogojev za kvazar je, da se črna luknja hrani z materialom okrog nje. Če ni konzumiranja ni kvazarja.
Kvazar oz. akrecijski disk se vrti z enormno hitrostjo. Če se ne vrti ni kvazar.

Viden? Večina kvazarjev je svetlejša od celotne naše galaksije.


Kvazar je ravno nasprotje črne luknje.

Črna luknja sesa materialno energijo. In pospešuje materiale do 99.9% svetlobne hitrosti. Mogoče na točki vidnega v črni luknji materiali potujejo hitreje od svetlobne hitrosti. In zaradi tega vidimo tam samo neprosojno temo.

Kvazar je točka, ko se sesuje sonce ali črna luknja. In pošilja svetlobne sunke in materiale, nazaj v vesolje, po dokončani kemični reakciji sonc ali črnih lukenj.


Oz. Pulzar je ostanek sonc, in kvazarji ostanki črnih lukenj

jb_j ::

Pri vsem skupaj je še vedno zelo veliko neznank.

Dejstvo je, da gravitacije niti približno ne razumemo, in je to najboljši približek našega znanja o gravitaciji,

Le v točki, ko lahko ustvarimo umetno gravitacijo s pomočjo pospeševanja ali centrifugalne sile. In še vedno to ni prava gravitacija. (je pa njen približek)

Tudi jaz ne razumem, ampak nekako tako povzemam.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: jb_j ()

jb_j ::

In tukaj nam manjka znanja, kako dejansko deluje gravitacija.

Pa še mal, da gremo v trače:
Tut če obstajajo vesoljski krožniki.
Vse oddaje govorijo, kako imajo anti-gravity motor.

Keč je najbrž v tem, da imajo najbrž gravity motor. In ne anti-gravity.

Mogoče vesoljci razumejo, kako deluje gravitacija.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: jb_j ()

jb_j ::

jb_j je izjavil:


Le v točki, ko lahko ustvarimo umetno gravitacijo s pomočjo pospeševanja ali centrifugalne sile. In še vedno to ni prava gravitacija. (je pa njen približek)


Čeprav je to najbrž zelo, zelo daleč od tega, kako zares deluje gravitacija.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: jb_j ()

Cange ::

jb_j je izjavil:

reeves je izjavil:

Cange je izjavil:

Imamo quaser ki ima v jedru majhno črno luknjo, quaser se vrti dovolj hitro da ga črna luknaj ne more pokonzumirat, a bi bil tak quaser viden?

???
Vsak kvazar je črna luknja, ni pa vsaka črna luknja kvazar.
Kvazar ne more imeti v jedru majhno črno luknjo. Mora biti velikanka.
Eden izmed pogojev za kvazar je, da se črna luknja hrani z materialom okrog nje. Če ni konzumiranja ni kvazarja.
Kvazar oz. akrecijski disk se vrti z enormno hitrostjo. Če se ne vrti ni kvazar.

Viden? Večina kvazarjev je svetlejša od celotne naše galaksije.


Kvazar je ravno nasprotje črne luknje.

Črna luknja sesa materialno energijo. In pospešuje materiale do 99.9% svetlobne hitrosti. Mogoče na točki vidnega v črni luknji materiali potujejo hitreje od svetlobne hitrosti. In zaradi tega vidimo tam samo neprosojno temo.

Kvazar je točka, ko se sesuje sonce ali črna luknja. In pošilja svetlobne sunke in materiale, nazaj v vesolje, po dokončani kemični reakciji sonc ali črnih lukenj.


Osnova je bila da gre moment od originalne zvezde na dva dela, hitro jedro kot črna luknja, potem praznina do "ubežne razdalje" in naprej quaser = dinama.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Cange ()

jb_j ::

Cange je izjavil:

jb_j je izjavil:

reeves je izjavil:

Cange je izjavil:

Imamo quaser ki ima v jedru majhno črno luknjo, quaser se vrti dovolj hitro da ga črna luknaj ne more pokonzumirat, a bi bil tak quaser viden?

???
Vsak kvazar je črna luknja, ni pa vsaka črna luknja kvazar.
Kvazar ne more imeti v jedru majhno črno luknjo. Mora biti velikanka.
Eden izmed pogojev za kvazar je, da se črna luknja hrani z materialom okrog nje. Če ni konzumiranja ni kvazarja.
Kvazar oz. akrecijski disk se vrti z enormno hitrostjo. Če se ne vrti ni kvazar.

Viden? Večina kvazarjev je svetlejša od celotne naše galaksije.


Kvazar je ravno nasprotje črne luknje.

Črna luknja sesa materialno energijo. In pospešuje materiale do 99.9% svetlobne hitrosti. Mogoče na točki vidnega v črni luknji materiali potujejo hitreje od svetlobne hitrosti. In zaradi tega vidimo tam samo neprosojno temo.

Kvazar je točka, ko se sesuje sonce ali črna luknja. In pošilja svetlobne sunke in materiale, nazaj v vesolje, po dokončani kemični reakciji sonc ali črnih lukenj.


Osnova je bila da gre moment od originalne zvezde na dva dela, hitro jedro kot črna luknja, potem praznina do "ubežne razdalje" in naprej quaser = dinama.


Če bi kvazar in crna luknja bila blizu bi se najbrž izničila. ( Po mojem mnenju )

Lahko pa podaš primere kvazarjev v skrajni bližini črnih lukenj.

in po teoriji bi tut to bilo možno, le da krožita okoli sebe

Ne vem če so kvazarji vedno na statični točki.

Najbrž bi na bolj statični točki bil predmet z višjo maso, ali je to kvazar ali črna luknja, pa bi najbrž bilo odvisno od primera

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: jb_j ()

jb_j ::

Kvazarji najbrž krožijo okoli črnih lukenj, ker so to najbrž ostanki črnih lukenj, ki izpadejo iz jedra, same črne luknje.

In imajo načeloma skoraj vedno manjšo maso kot črne luknje.

TESKAn ::

Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
««
9 / 9
»
»»

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Dobili prve posnetke črnih lukenj in okolice (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		6419700 (1864) bajker
»

Gravitacijske valove zaznali že drugič

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		2411495 (9649) gus5
»

Hawking: klasičnih črnih lukenj ni

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		128788 (5931) Yggdrasil
»

Črne luknje (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija		938904 (8365) Thomas
»

Svetloba! (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija		14512697 (9521) Zavo

Več podobnih tem