Ivan cankar

V šoli moramo narediti reerat o ivanu cankarju!

Z naslovom : zakaj ne maram brati ivana cankarja

Zato imam prošnjj

Prosim napišite zakaj vam ni všeč njego vlog pisanja

Lahko tutdi napišete cel referat če imate kaj idej

Hvala!


Vid novak

Prosim napišite zakaj vam ni všeč njego vlog pisanja

Si prepričan, da je težava v slogu?

Kaj zelo objektivnega težko poveš, tako očitno slab ni bil, kar se tiče subjektivnega pa meni recimo ni všeč njegov koncept trpeče matere.

Ne bo sicer direkt na fantovo prošnjo, saj je zdaj verjetno že študent in morda bo pa diplomiral iz Cankarja

Tudi o tem, da Cankar dejansko ni primeren za osnovnošolce in srednješolce (kot še marsikak znan pisec) tu ne bi.

Zanima me pa nekaj, kar me je kar malo streslo. Cankar me je sicer malo kasneje, že pri 40-tih še bolj impresioniral kot v mladosti. Iskreno.

Ne gre mi pa v glavo s čim je treba podkuriti vse naše šole in literarne zgodovinarje, če je na tem kaj resnice.

Drobec tega sem našel na tem forumu a v politični temi. Tam so debate malce dolgočasne, ker so v primerjavi z gostilniškimi nezabeljene s kupleraji, policaji in pametno lopovščino. Nedostopna za elito pa en klinc pomaga zato torej tu, kjer pričakujem malce več resnosti.

http://www.hervardi.com/smrt_ivana_cank...

Torej firbec. Hervardi so politično in nacionalno precej motivirani. NI pa ravno nujno, da si zmišljujejo na čisto. Zato me zanima, če kdo kaj bolj konkretnega ve.

In če ne bo nič, se bom obrnil z električnim golobom, tudi na kakega pravega literarnega zgodovinarja.

Torej nadebudna mladina. Ali kaj vemo o največjem slovenskem pisatelju (višina košarkašev ne šteje!) ali bolj kot ne nix

Miho berem kar redno...pa sem mu ravno poslal eno sporočilo. Morda kaj ve. Je pa tole vsekakor bomba.
Kolumne so zadnje čase fin sociološki rez, tole je pa bomba v kolikor ni raca:) In kar vem ni omenil nihče, razen Hervardi. Pa madona to bi morali biti v delu na prvi strani.

Pa ne glede na to, da Miha trdi, da bi Tavčar v ameriki bolj uspel kot Cankar:)

Cankar ima nek težak psihadelični način pisanja, ki je zelo težko prebavljiv za ostale bralce, razen če si s cankarjem deliš kakšen čuden sindrom. Nikoli ga nisem maral brati, ker je enostavno "pretežek" za branje. Neke težke življenjske zgodbe, sam pa nikoli nisem maral brati tovrstnih zadev, saj me drugi življenjski problemi res ne zanimajo.

donfilipo> Nekako se mi zdi vse skupaj možno.

Kaj pa po tvojem implicira? Ker meni se zdi edina verjetna razlaga motiva za objavo tega ta, da se očrni srbsko manjšino pri nas.

Mazzini mi je odgovoril kratko in pošteno. 'Ali si bral in misliš da gre za hoax, ali je kaj res'

Sem bral. Pojma nimam....

Miha je razgledan, načitan in študiozen. Ni pa seveda čudežen. In dela ima drugega na pretek, lahko pa smo prepričani, da če bi na kaj res prepričljivega naletel, bo tudi zapisal.

Ampak meni odisejada ostane. Taka druga domača naloga, pri kateri pozabim na bolečine v križu in na čir in si domišljam, da odkrivam kak pomemben fakt za 4,3 slovence, ki jih Cankar dejansko zanima.

Je že res, da so z njim služili tisoči slovenske inteliđensije:)...ampak res zanimal pa očitno ni nikogar. (Kako za vraga hiralnice, kako so delale hiralnice, kdo jih je blagosljavljal in zakaj ravno najbolj prodorna imena slovenske moderne v hiralnicah:) Pa je bil socialdemokrat... eden prvih glasnih in prepričljivih v govorih in zapisih in iz teh idej tistega časa, je nastal pravzaprav sodobni evropski politični mainstream, pa seveda ne ravno zaradi Cankarja. On je bil prvi in glavni glasnik tega pri nas. Vsaj po zapisanem. Tiščali so ga kasneje celo med komuniste, ampak tu bi si jaz drznil trditi, da to tako malo po meri big brotherja:)

Pa metoda bo ultra sodobna. Internet Da vidimo, koliko se da izbrskati o Cankarju in spremljavi, s pomočjo interneta, famozne digitalizacije, ki je požrla solidne miljončke...in to na polju priznano največjega slovenskega pisatelja, o katerem je zapisano morje, večinoma že z davnaj preteklimi in nesmiselnimi avtorskimi žemljicami brez salame (pravicami:)..., koliko pa so gospoda digitalizirali tiki taki bit po bit svoj priftošel, kar je izredno moderno. In ja. Počnem z ljubeznijo, nič ne bom zaslužil...pa še smejali se boste

Cankar pa...je očitno passe.
Ampak verjemite, da ne prav za zelo dolgo. Recimo:

Muso bi zadeve skrajno pragmatično, pa se takoj najdejo stari očaki, ki Cankarja privlečejo na plan. In čisto enako se zgodi na čase v bistvu povsem nasprotnem taboru. Pomeni dokler je pod velikim vprašanjem socialdemokracija...oziroma main stream evropske politične prakse, ne glede na to kako se imenuje zares, do takrat bo aktualen tudi Cankar in vprašanje kdo in če sploh, ga je potolkel na tla, vrli slovenci pa na voz in v crkovalnico. Ali pač kot se spodobi predpsihadeličnemu umetniku, mu je spodrsnilo na poledenelih stopnicah, in je nerodno padel, preden so ga našli nalezel še pljučnico, v Ljubljanski bolnišnici pa so v glavnem poklicali le še spovednika? Ha?

jype je 8. jan 2012 ob 21:40 izjavil:

donfilipo> Nekako se mi zdi vse skupaj možno.

Kaj pa po tvojem implicira? Ker meni se zdi edina verjetna razlaga motiva za objavo tega ta, da se očrni srbsko manjšino pri nas.

Ah dej, jype, kot velikemu borcu za pravice, se ti zdi najbrž edina verjetna razlaga motiva za vsako objavo uperjeno proti manjšini, da se očrni... Tudi, če je govora o kraji bakrenih žlebov.

Sj, pojma nimam! Antijanko? Možno je, motiv je, "trenirk" sicer še ni, (rezultatov) volitev tudi ne - objava 21.11.2011, dostop do gradiva 10.11.2011 - pisec si je vzel čas!

Upoštevat je potrebno tole

presojati v luči družbeno-političnih in zgodovinskih razmer pred in med 1. svetovno vojno

in Cankar je bil politično dejansko marsikomu trn v peti, to se ve. Motiv torej tudi je...

Avstro-ogrska je počasi razpadala, med Slovenci pa je vse bolj prihajalo v ospredje narodno vprašanje in zavest o nujnosti vzpostavitve nove države. Ivan Cankar ni bil samo največji slovenski pisatelj, temveč je bil tudi družbeno angažiran politični aktivist in eden največjih govorcev tedanjega časa. Njegovi govori so bili tako iskreni, doživeti in buditeljski, da so navduševali široke ljudske množice. Imel je povsem jasna stališča do prihodnosti slovenskega naroda, ki zagovornikom "ujedinjenja" in novo-ilirizma (* opomba pisca 1) nikakor niso bila povšeči.

* opomba pisca 1: Novo-ilirizem, ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo jugoslovenarsko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz 19. stoletja, ki so ga Hrvati v svojem interesu spretno podtaknili Slovencem. Za Slovence je ilirizem pomenil težnjo, da bi v književnosti opustili svoj jezik in sprejeli skupni južnoslovanski jezik, oziroma hrvaški ali srbski jezik, kar bi posledično povzročilo izbris slovenskega naroda . Ilirizem je torej bil zgolj krinka za dejanske velehrvaške šovinistične interese.

V svojem predavanju Slovenci in Jugoslovani je jugoslovanski problem označil kot " izključno političen problem". Jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo v jezikovnem smislu zanj sploh ni obstajalo. "Rešeno je bilo takrat, ko se je jugoslovansko pleme razcepilo v četvero narodov s četverim čisto samostojnim kulturnim življenjem. Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci - po kulturi, ki je sad več stoletne separatne vzgoje, pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu, ali pa goriški viničar furlanskemu. Bodi tega kriva zgodovina, bodi kriv kdorkoli - jaz ki dejstvo konštatiram, ga čisto gotovo nisem zakrivil. Nevarno je, dandanašnji take banalne resnice očitno povedati. "

Večkrat se je v svojem govoru neposredno obregnil ob Ilirce. Njim je aktivno nasprotoval, saj je zagovarjal individualnost slovenskega naroda, jezika in kulture. " To, kar Ilirci počenjajo, je že delirij. /…/ Naši od omedlevice navdušeni Ilirci pa niso pozabili samo na slovensko kulturo (slovenskega jezika itak nikoli niso znali), ne samo na Trubarja, Prešerna in Levstika, temveč pozabili so navsezadnje kar sami nase, na svoje ime in na svojo domovino. Pravega Ilirca je sram, da stanuje v Ljubljani, ne pa v Šabcu ali vsaj v Varaždinu", je dejal in še: "Ljudje so zdaj med nami - saj jih lahko vsaki dan slišite - ki bi nas najrajši prodali - kaj prodali - kar dali vbogajme. Imenuj se dandanes v Ljubljani Slovenca, pa boš tepen, ne od nemških, temveč od ilirskih šovinistov. /…/ Najbolj gnusni, res - gnusni! - pa se mi zde tisti ljudje, ki čisto brez vzroka in brez povoda spravljajo v zvezo s političnim jugoslovanskim vprašanjem še slovenski jezik. Kar ponujajo ga, kar mečejo ga čez mejo, še ne vprašajo, kdo bi več zanj dal. Jaz še nisem videl Hrvata, ki bi prišel ponujat k nam svojo hrvaščino. Pri nas pa je drugače! ("Slovenec", - "Matica") Tako smo siti svoje kulture, da nam je že odveč in bi jo najrajši kar vrgli čez plot. - (Kulturni škandal!) "

Ma, preveč analizirate. Stvar je preprosta, Cankarja ne maramo samo zato, ker smo morali delati domače naloge o njem! Ne maramo domačih nalog, ergo, ne maramo Cankarja!

Nihče ni za ubit. Če pa že kdo to resno trdi mora pa imeti velika jajca! Namreč ubit bo lahko kaj kmalu sam. Od Kalandra kovača, ali pa tudi od kakega pijanca in sociopata:)

Najmanj pa je bil za ubit Cankar. In glede na to kako je živel in kaj je dal Slovencem v primeri s Tavčarjem in njegovo res vredno Visoško kroniko, mu lahko tudi odpustimo, da je vrlemu magnatu kradel knjige. Jih je imel čez 4000 neprebranih:)

Ampak OK. Tega pa res ne gre zagovarjati.

Vsi pisatelji v svojih delih emocije deloma hlinijo. Ker ne gre domnevati, da trpijo resnično s svojimi junaki. No malce pa le:)

Moraliziranje ni ravno zlagano. Hiše Marij pomočnic in velika hiralnica je bila realnost. Blatni doli tudi. Črni farji še bolj. Vplivni, mogočni in nič kaj pobožni resnično:)

Moje osebno mnenje zakaj mi nišo všeč njegove knjige. Ker so na trgu boljše knjige, katere bolj ustrezajo meni za branje kot njegove knjige in ker mi enostavno njegov stil pisanja ni ušeč. V šoli mi je bila muka to brati in mi še vedno je (da ne bo pomote, ko sem bil v šoli sem požiral knjige, ki so mi seveda mogle ustrezati. Pač vsakemu nekaj drugega paše).

In ne se preveč zanašat, da so vsi dobri pisatelji pridni, stabilni in abstinenti kot recimo Mazzini. Tudi približno ni tako. OGROMNO jih je z znaki sociopatije in še kar je ...patij po spisku in goltajo...ja glih kar pride. Ampak ne zato, da lahko pišejo. Zato da kot se jim včasih zdi, lahko dihajo ob silni inteliđensiji, ki domovino in svet pripelje do svetovne vojne, bede in morda tudi propada

Jaz pač ne morem spoštovati osebkov, ki niso nikdar dorasli in postali možje, ljudi ki jemljejo in ne dajejo. Don morda je pa tebi Cankar tako všeč ravno zaradi lastnih frustracij? Pa vem, da veš da Cankar za te frustracije ni zdravilo, temveč samo še hujši žolč.

Poglej pezde. Če me boš izzival ti bom stolkel tintaro. Jasno? Kaj kurac greš ad personam, če si anonymous? Vsaj misliš da si

Če pa Cankarja bereš med vrsticami je hitro jasno, da ta človek ni imel nobene druge vrednote kot lastno rit. Ivan Cankar slovenskemu narodu ni nič dal, kar ne bi ta že imel. Je pa mnogo vzel

.

In da vrnem. Morda pa ti nimaš nobene druge vrednote kot lastno rit? In egoizma?

In ne se preveč zanašat, da so vsi dobri pisatelji pridni, stabilni in abstinenti kot recimo Mazzini. Tudi približno ni tako. OGROMNO jih je z znaki sociopatije in še kar je ...patij po spisku in goltajo...ja glih kar pride. Ampak ne zato, da lahko pišejo. Zato da kot se jim včasih zdi, lahko dihajo ob silni inteliđensiji, ki domovino in svet pripelje do svetovne vojne, bede in morda tudi propada8-)

Ne mi polagat besed v usta :D. Hunter S. Thompson kot en meni dragih avtorjev je bil daleč od angelčka, hudiča še Cankar je bil objektivno angelček proti njemu. Vendar v njegovih delih ni te cankarjeve pretencioznosti.

Poglej pezde. Če me boš izzival ti bom stolkel tintaro. Jasno? Kaj kurac greš ad personam, če si anonymous? Vsaj misliš da si;((

Hohoho si se pa razkošatil :D. Oprosti nisem te želel prizadeti, bom izkoristil priložnost da ti zaupam da sem vesel vsakega tvojega prispevka, zato jih na blizu spremljam pa sem zapazil.

In da vrnem. Morda pa ti nimaš nobene druge vrednote kot lastno rit? In egoizma?

V intelektualnem smislu sem 100% totalen egoist, ki neprestano išče druge intelekte in jih asimilira. Sociopat pa verjetno nisem, ker me večkrat preganjajo samoočitki v to smer - menda pravi sociopati na to nikdar ne pomislijo.

Menda bo res potrebno počakat kakih par ducatov let in tedaj zopet prijet Cankarja v roke, pa bom tedaj videl.

Mi je pa žal, če s svojimi hotentotskimi pogledi v teh Viktorjanskih časih koga spravim prek roba. Vendar kakor je plemenita misel, se mi zdi da ni samo po sebi umevno, da si vsakdo zasluži čast in spoštovanje, samo zato ker je živel in celo nekaj ustvarjal.

Je pa res, da Cankar daleč odstopa od povprečnega lumpenproletarca. Cankar je bil Alpha lumpenproletarec. Če bi Dušan Semolić imel kaj pisateljskega talenta, bi verjetno tudi lahko spesnil kakega Hlapca Jerneja.

Nevaren pa menda res ni bil ne tedaj, danes pa še toliko manj. Imeti Cankarja za nevarnega je isto, kot bi Andreja Pečenka krivil za slabo vreme. Streljanje slov ni nikdar nič rešilo. Cankar je s tega zornega kota bolj kreatura svojega časa, tako kot je Duško kreatura svojega.

Evo tule se lahko nekateri, ki ste res načitani odrežete. Povejte staremu kozlu, kdo je po vašem, po koncu prve svetovne vojne, ko je slavni Ivan ne neznan način končal življensko pot, torej kdo je od Slovencev zažigal, kar se pisanja tiče?

Da izenačimo nedvomno posledico komunizma, ki je nedvomno Cankarja kot levičarja postavila na nedostopen piedestal, že zaradi sistema, ki je bil precej bolj cerkven od cerkve same:)

Miha Remec.

Nekaj prebral. Našel na polici SF. Bil navdušen. Sicer o njem slišal nikjer nikdar nič več. Samo za informacijo.

Ampak danes je pa gadget pred nosom omogoča, kar se informacij tiče čuda. Takoj popravim.

Se pa čisto strinjam. Remec je tudi zame izjemen, toliko se spomnim, in neupravičeno potisnjen za velike slovenske legende. Vsaj po izvirnosti idej. Slog moram pa seveda še enkrat pogledati.

Alamuta sem pa začel brati, pa mi nekako ni potegnil. Vem pa, da je danes nedvomno eden najslavnejših slovenskih pisateljev.

Miha Remec mi je v roke prišel po naključju. Nisem imel nekih pričakovanj, na koncu me je enostavno odneslo. Za možaka rojenega približno v času, ko so Cankarja po glavi tepli predvsem recimo v Ixii in v Ixu kaže neverjetno lucidnost in razumevanje sodobnega sveta (možak 80+ povsem verodostojno opisuje LAN party tropa millenialskih mladičev). Če bi ga odkril svet, bi ga komot postavili ob bok Asimovu in ostali druščini. Če bi znali njegov jezik prevesti seveda, Remčevo mojstrstvo slovenščine je povsem ob bok Toporišičevemu.

Kar se pa Bartola tiče, je njegovo kronsko delo Al'Araf. Alamut je fajn, vendar ne razkrije globine avtorjevega duha.

Job Mrmolja je imel jako lepo, v zeleno usnje vezano in le na robeh nekoliko obrabljeno prepričanje.

Nisem si mogel kaj, da ne izpostavim tegale večno aktualnega uvodnega stavka, v eno od Cankarjevih Vinjet. Drugo.
Če še tako butam z glavo, od tistega obdobja ne najdem nič podobnega v presenečenju uvoda. Cinizmu cele črtice. In tokrat nekako celostno vedremu in vzdignjenem pogledu, na pozemsko pritlehnost političnega vsakdana vse do jutri In naprej.

Samo en mož, ki je kakih 7 let mlajši, me je od davno mrzlih zvezd presenetil podobno. Kafka.
Gre seveda za Preobrazbo, ko se Gregor Samsa nekega jutra iz mučnih sanj prebudi v svoji postelji preobražen v hrošča. In so malo problemi. Nikakor ne gre da bi se obrnil

Dobro Kafka direktno zna še bolje. Ampak omeniti sem moral pa vseeno!

Aja. Otroci po netu sprašujejo, ali je to se preobrazil zares, ali gre za pravljico.

Prispodoba je dragi otroci. Metafora.
Isto kot ko ugledni politiki obljubljajo, da bo v bodoče bolje
No ja nekaterim od njih, celo res bo

En mali test.

Na impresionizem.

Imamo opis nekega dogodka. Ampak v stilu, ko so simboli in simbolika v obliki črk, besed, še preizkušali svoje kapacitete. In bralec je moral s svojo tintaro razvozljati zadevo. Sem prepričan, da je brnelo kot za vajo in bilo obenem fin trening.
Ki ga danes še kako hudičevo manjka.
4 članki, poročila in že smo pri LaToyi in kakšni zelo eksplicitni sceni. Imajo te punce en poseben magnet.

Kak pisatelj, če že nudi štorijo, mora tekmovati s sliko, eksplicitnimi zgodbami, psihološko testiranimi scenariji in maljardami denarja vloženega v enodimenzionalnega človeka:) In se sprašujem, ali to nemara res ne poneumlja 300 na uro? Ali pač ne.

Na test: (pravilnega rezultata niti ni, važno je kaj boste pri tem občutili:)
Cankarjeve Vinjete v narodni lasti:
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:D...

downloadajte pdf
Edit-Find - 'zaprite se v sobo' (s tem boste našli dotično vinjeto Marta in Magdalena na str.63)

Preberite in povejte kaj se pravzaprav sploh dogaja. Kaj dogaja v dotični štoriji te vinjete?

Ne gre za psihoanalitične fore.
Zanima me če in kako hitro iz te impresije naključen bralec lahko v času TV in interneta razvozlja okvir te, ali kake druge sorodne štorije.

Zadeva je namreč kasneje šla pred dobo TV v drugo skrajnost, kjer je menda avtor za dobre denarce razodel svojo verzijo vizije...ampak to za Cankarja še ne velja.

Torej brez Freuda in kakršnekoli podobne mistike.....sodoben stuff.

Podana je zgodba, okvir je namenoma podan neeksplicitno impresivno, ja morda tipično lirično, ampak kaj je pa zgodba? Okvir?

Ali gre za stavko dveh feministk pred parlamentom

Ne bi rekel:)

A seveda lahko:)

Ampak še vedno tak okvir ne pove dovolj. Ni popoln in ekspliciten. I v tem je pravzaprav vsa finta.

Ampak ti si sila načitan mož nemara. In ti je odpakiranje zelo stisnjenih simbolov mala malca.

Naj rečem samo toliko. Okvir je lahko tudi deloma drugačen, več poveden, bolj ekspliciten....in naj vsak pri sebi pove

ali pa javno kot se bom ojunačil sam:

ko sem bral zadevo prvič, mi ni bilo nič jasno.

In če ne bi šlo za samozadano nalogo, bi šel stokrat raje gledat kak triler, ali poročila iz sveta. Bilokaj drugega. Tudi 0,25s se ne bi ubadal z ravozljavanjem Cankarja.

Vprašanje je, ali je to dobro ali slabo, ali so pregorele že vse brbončice, in sem klasično enodimenzionalen bumbar, ali je to nemara celo za kaj dobro. Pa počakajmo še malo, morda še kdo prizna:), ali pa poda celo boljši okvir kot bi ga Cankar sam zamislil.

Pustiva morda še komu.
Zdaj ima tudi nalogo dosti lahko v bistvu:)

Še ena misel tokrat za uboge šolarje, ki se kot vsi morajo prebijati skozi Cankarja, čeravno jim ta ne diši, ama ništa

Umetniki si često privoščijo finto, po kateri se razlikujejo, od najbolj vitalnega dela komunikacij, ...prenašanja informacij.

S potokom simbolov, v tem primeru besed, vam skušajo pričarati sliko in celo več kot to, vzdušje. In če je bralec normalno spočit, ni pod stresom, ali povsem prekurjen od miljon različnih tehnik spročanja na internetu, to tudi dobremu umetniku uspe.

Za Cankarja osebno vem, da mu je že nekajkrat uspelo pri meni. Kar je pa še bolj zanimivo, ne uspe pa istemu Cankarju vedno. Vinjete sem bral kakih 3x. V mladosti, kjer sem pač trpel vajenški bič klanjanja avtoriteti, tokrat v podobi socialista Cankarja, niti sanjalo pa se ni nikomur, kaj pomeni umetniško sporočanje v bistvu. Bral sem jih še enkrat nekje pri 40-tih, ko še nisem bil čisto prekurjen s ponudbo neta. Takrat sem bil impresioniran in začuden, kako za vraga mu uspeva načarati vzdušja, ko so zgodbe prej namigi kot podatki. In nazadnje par dni nazaj, ko sem moral kako črtico prebrati 2x, da sem sploh približno lahko padel v tok pripovedi, v feeling pa nikakor!!!

Izjema je seveda 'O človeku, ki je izgubil prerpičanje', ki pa je nekako meni napisana na žanrski okus.

Pomeni za umetnost na splošno, in bolj je zahtevna, je treba imeti proste cikle v možganih. Preobremenjenost z ugibanjem, kdo od politikov bolj laže in kdaj boste stradali v mrazu, k Cankarju zagotovo ne gre. K taki skrbi, najbolj klapa mitraljez in kakšna partizanska pesem Cankar nikakor. Zato se vprašamo, če ni brkati očak nemara izbral napačnega avtorja za citate???

Ah tudi Cankar menja orodja pripovedi in slikanja, ...tako da....
Vinjete so za lirične intimne trenutke, če si želite spočiti od monitorja, ki vam neprestano v rit tišči milo, na skrajno prijazen način Kot nek lakmus, da so človeški možgani sposobni kaj več, kot samo kot ubogi zmeden muc, gledati na migljajoči se ekran. Nagonsko privlači

Ma ni psihadelični stil, danes je celo že precej outdated,

Zastarel ali ne, pisal je noro dobro, v smislu, kako tekoče mu je tekla beseda. Kot bi bral poezijo v prozi. Ša najbolje verjetno v Podobah iz sanj.

Kar se pretepa tiče, je pa značilna teorija zarote. Če bi ga res pretepli, bi to sigurno takrat pisali, poleg tega pa ni bil Cankar dva meseca v komi v bolnišnici in bi tudi sam kaj rekel komu. A mu je zdrsnilo, ali se je pijan zvrnil, je pa seveda druga stvar. Je čisto možno, da je bil pijan, ko je ležal v bolnici se je pa nalezel španske gripe in škripnil. Case closed.

O.

V branje dati Cankarja in recimo Mazzinija, ali morda Jančarja..in primerjati kako sam jezik seka

Sicer je vedno stvar okusa, ampak meni se samo še pisanje Blaža Ogorevca zdi tako tekoče in poetično sočno kot Cankarjevo.

O.