Naključja v sanjah

> Zdi se mi , da v sanjah pokaže prava "procesorska moč" naših možganov saj so sposobni generirati popolni virtualni svet in mišljenje večih oseb.

Sposobni so generirati naš občutek, da ta virtualni svet zelo špila. Čeprav je po moje vseeno dokaj bleda interpretacija realnega sveta.

Mislim, da možgani še boljš fejkajo, kot simulirajo.

Thomas kako to misliš bleda interpretacija realnega sveta? Men se zdi to daleč najboljša navidezna resničnost.

Enkrat poglej na uro v sanjah! Dvomim, da ti bodo možgani uspeli narisat eno konzistentno številčnico.

Dovolj preprosto stvar, pa jim (možganom) še ne bo uspela!

Kako lepega, realističnega tigra da vidiš, je občutek, da je tak. Ne res dober rendering.

Že kar nekajkrat se mi je zgodilo, da sem se v sanjah zavedal, da sanjam -vedno po nekem groznem dogodku v sanjah ko sem razmišljal, da to enostavno ne more biti res. takrat se ponavadi ne zbudim, ampak se v sanjah zavem, da so to le sanje. Vendar pa nikoli poteka dogodkov v sanjah nisem mogel spremeniti, čeprav sem to poskusil.

Septembra sem tudi jaz sanjela nekaj nepredstavljivo zakompliciranega. Stvar sem sicer že prilepil pod "bolne fore", za tiste, ki teme ne odpirate, pa še tu. že vnaprej se opavičujem zaradi izginotja strešic.

ponoci se mi je prikazal sam satan.obicajen moski srednih let, samo grd ko vika potocnik. o madona, najreaje bi mu dal za lepotno operacijo. ko sem ga vprasal, zakaj ima stiri roge, me je samo grdo pogledal, rekel pa ni nobene. kmalu sem se navadil na izgled. z belo petko, ki jo je imel parkirano pred trgovino v pirnicah, me je odpeljal do presernovega trga v jubljani. folk, tip je imel centralno zaklepanje. pa se neko kartonasto zadevo je dal cez vetrobransko steklo. je rekel da zato, da potem ne bo vroc volan. naj omenim se, da je bila danes ponoci tema. napotila sva se po miklosievi proti avtobusni postaji. jaz sem bil lacen in sem hotel burek. pa mi on rece, da ne bo nic s tem, ker sem duso enkrat ze prodal in da je dvakrat ne morem. potem sem mu nekaj tezil, da sem zelo lacen in podobno. nakar se je le omehcal in me vprasal katerega bom in se dodal, da on casti. vzel sem sirovega, ker mi je bilo po mesnem veckrat slabo, satan je rekel, da je to zaradi nekih encimov. nastudiran tip, si recem in ze sva krenila proti rtvju. satan je hotel iti v bejlija na vroco cokolado, pa je bil zaprt. kave on ne pije, ker potem postane prevec bitchy. nazadnje je baje jezusa prepriceval naj se vrze iz strehe templja in podobne traparije. tudi ko je adolfu rekel, naj napade veliko britanijo, je bil pod dozo. ne prenese kofeina. ko sem ka vprasal, ce zjutraj ko vstane, ne pije kave in skadi cigareta. je rekel da ne, ker itak ne spi. aha, zato je tako grd, ker ne prakticira lepotnega spanca. samo se vedno si ne morem razloziti tistih stirih rogov. medtem sva ze pojedla bureke in jo mahnila cez malo ulico nazaj do tromostovja. tam me je vprasal, ce zelim videti pekel. pokimal sem in sva sla. proti nami. pred vhodom potegne iz zepa dlancnik (palm m105, takega kot imam jaz) in nekaj naceckal na zasloncek. vrata so se odprla in vstopila sva v namo. on je iz zepa potegnil dve petzl lucki, s trakom za na glavo, da sva si svetila pot. stopila sva v eno izmed garderob. je rekel, da je to njegovo zasebno dvigalo. pritisnil je GOR. zacudeno sem ga pogledal, on pa spet ni rekel nicesar. po nekaj sekundah dvigovnja je odgrnil zaveso in bila sva v globalu. vprasal sem ga, kaj je to zdaj, ali je vhod v pekel v globalu, on je pa rekel, da ne in da se samo zajebava. baje vse metalce pelje gor, da jim nazene strah v kosti, potem pa gredo dol. in sva sla. spust je trajal kaksne pol ure, vmes sva pojedla se vsak en burek. naslednic, ko bom v kaksni garderobi, bom pogledal, ce se kje skriva kaksna mikrovalovka. ko sva sla dol, jepostajalo vedno bolj toplo, nato pa je temperatura drasticno padla. satan je rekel, da so pred casom dobili inzinirja, ki je projektiral prezracevalni jasek do antarktike in sedaj klime sploh ne rabijo vec in da mi lahko kaksno proda za male pare. z elektricnim avtomobilckom za golf sva se peljala mimo emporiuma in hale A proti zalam. je rekel da imajo tam friteze za poredne. in res. ko sva stopila v eno od mrliskih vezic, sem videl nekaj na las podobnega tisti sceni iz matrice, kjer so bili ljudje v nekih cudnih jajcih, le da so bili tu v fritezah. vprasal sem ga, ce nimajo kotlov saj so nas tako strasili starsi. satan je rekel, da niso vec in. in da je se novejsi trend mikrovalovka. dodal je se, naj se ne bojim, da v fritezah niso prava telesa ampak lutke, ljudje pa zurirajo po mnogih barih v peklu. friteze imajo samo zato, ce slucajno pride bog dol. ker je on sev vsega skupaj, satan je samo vodja oddelka. potem sva sla na pivo v en bar, nakar me je tip teleportiral direkt v mojo posteljo. zaspal sem.

Huda zgodbica tista s satanom

Drugac se mi pa zdi da jz sploh nimam takih sanj da bi blo ful use resnično. Zmeri se zavedam da samo sanjam, pol pa hočm neki drugač se pa zbudim

Hm Thomas, to je zelo odvisno od človeka do človeka.

Če ima nekdo zelo zelo dobro vidno predstavo, potem bo sanjal zelo "resnične" sanje; v njegovih sanjah bo prostor dodelan do konca, opazil bo podrobnosti, barve, pravzaprav jih bo "občutil" in "dolživljal", kot v realnem svetu.

Če ima osebek zelo dobro slušno predstavo, bo mogoče sanjal sanje povezane z zvokom; zvoki v njegovih sanjah bodo jasni, čisti in živi, bo pa mogoče zaradi tega "slika" trpela. Sam vem da vedno zelo dobro grafično sanjam, zvoka pa se skoraj ne spomnim, oziroma si ga bolj predstavljam, kot ustvarim.

Thomas je izpostavil lingvisitčni nivo, se pravi ljudi, ki si najbolje predstavljajo stvari v besedah. Taki mogoče res sanjajo v stilu "toplo", "bolj toplo". To je zelo odvisno od posameznika. Možgani delujejo večplastno in nikakor niso tako enostavno zreducirani na določen nivo (npr. random generator besed + simulacija občutka ob besedah).

Je pa res da glavno vlogo v sanjah igra simulacija posameznih čutil. Redko se zgodi, da nekdo lahko čisto jasno sanja sliko+zvok+vonj+otip... Taka zmožnost je ponavadi pri redkih in zelo ustvarjalnih posameznikih. Povprečen človek ima bolje razvita 1-2 predela možganov za občutja (predstavo).

Zanimiv je tudi fakt, da nobene sanje ne trajajo več kot 3 minute. Pojavljajo se v kratkih intervalih z vmesnimi prekinitvami. Zanimivo kako dolge štorje in romane so sposobni sproducirati v teh borih 3 minutah!

Drevesa v monalisi so porazdeljena bolj proti levi strani, v temnih odtenkih zelene, če se ne motim. Ob njih poteka reka (ki je prav tako v temnih odtenkih). Če se ne motim tudi za monaliso poteka ozka pot oziroma dve, ena temnejša, ki izgine nekje pri reki in druga svetlejša, ki poteka v ozadju po desni

Ja, res sem jo 100x videl Sem jo pa tudi opazoval, ne samo videl. V tem je razlika. Če opazuješ si več zapomniš.

Glede "vsakdanje rabe možganov" pa bi se mogoče kar strinjal s Thomasom. Ampak nebi rekel da se tega ne da izboljšati. Nekdo, ki se potrudi in res opazuje sliko, si jo bo dobro zapomnil denimo. To je samo zato ker pač površno razmišljamo.

Ponavadi sanjam, da zamujam al kaj podobnega. Sem pa že imel čudne sanje. Enkrat sm se zbudu(sanje pozabu oziroma nič poebnega) in mel občutek k da sem preklet(sej vem, kakšen zaboga je občutek prekletosti ) no v glavnem vs sm bil čuden, pač težko opisat.
Sm pa že lucidno sanjal in je precej fajn ko si nadzoruješ sanje
Drugače pa priporočam film: Waking life

Thomas ali ni vseeno ce je stvar, ki jo vidis, popolnoma perfektno "zrenderirana", ali ce si samo ti preprican, da je? Sploh pa kako ti ves, da je tako, ne pa da so mozgani resnicno sposobni tako dobrega graficnega prikaza? Spet imas foro "to je tako, ker jaz govorim, da je tako".

Glede sanj..sam sem kar nekajkrat sanjal sanje, po katerih sem ze skoraj hotel napisati kriminalko, pa si nisem pravocasno zapisal vsega. V glavnem celotna zgodba, z vsemi podrobnostmi (graficnimi in scenarijskimi), zapleti, itd. Ko sem se zbudil sem se samo cudil, kako je mojim mozganom uspelo zgenerirati tako dovrseno stvar. V zavestnem stanju nisem niti priblizno tako ucinkovit. In takrat sem lahko videl vsako najmanjso stvar..od tega kaksne gumbe imajo osebe na oblekah, kaksen stil las, nacin govora, odsev od stavb, promenade..perfektna virtualna resnicnost, pa naj se Thomas na glavo postavi.
Sem sanjal tudi svojo smrt.. in v momentu ko naj bi se mi ustavilo srce sem se zbudil. Creepy izkusnja..

> Ko sem se zbudil sem se samo cudil, kako je mojim mozganom uspelo zgenerirati tako dovrseno stvar.

Nimaš niti toliko computing powerja, niti podzavestnega poznavanja fizike, da bi lahko zrenderiral kakšne kompleksne reči.

Če ne verjameš, podrobno opiši, kako ima Mona Liza položene roke! Kako padajo sence?

To je za človeške možgane precej huda naloga.

Sem skeptičen.

Verjemem pa, da imaš tak OBČUTEK, ja. Jaz ga imam tudi, vendar ga ne jemljem resno.

Kako ima položene roke? Opiši, ne da gledaš!

Nimaš niti toliko computing powerja, niti podzavestnega poznavanja fizike, da bi lahko zrenderiral kakšne kompleksne reči.

Imam pa izkusnje kako take dolocene stvari izgledajo v resnici Nisem neinteligenten program, ki bi rabil natancne parametre za vsako stvar. Kako po tvoje recimo dirkaci vedo, kako v neki situaciji reagirati, da jih ne bo odneslo s proge? Kako drifterji vedo, kako obrniti avto? Ceprav nimajo doktorata iz fizike? Slabe argumente mi podajas tukaj.

Če ne verjameš, podrobno opiši, kako ima Mona Liza položene roke! Kako padajo sence?

Jaz se ne pogovarjam o recallu. Jaz se pogovarjam o "generate from scratch". Tako da ne vem, kaj hoces doseci s to Mono Liso.

Thomas. ti bi moral nekoč srečati osebo s fotospominom.

Sam sem bil priča človeku, ki si je zapomnil 32 kart v vrsti in jih je zrecitiral po tem, ko jih je gledal ~5 sekund. In opisal sliko neverjetno podrobno, po tem ko jo je videl ravno tako za par sekund.

Fotografski spomin na wikipedii.

Veliko znanih ljudi je imelo hudo kapaciteto spomina. Denimo mozart. Samo 1x je slišal skladbo, pa tudi če je trajala pol ure ali več, jo je vedel na pamet in lahko zapisal. Thomas, če ti tega ne zmoreš, ni treba apriori ugotavljati, da so vsi ljudje glupi programi. Mogoče ti si, ker razmišljaš preveč tehnično, fizikalno.

Domnevam, da je tvoja desna polovica možganov (glasba, slikanje, čustva, ...) zelo slabo razvita in si pač tipičen tehnik ki je dober za matematiko in fiziko in tukaj se počasi konča... Zato verjetno niti ne poznaš občutka, ko se lotiš pisati eno pesem in kar slišiš melodijo v glavi. Ustvarjaš. Še preden jo imaš na papirju, ali jo zaigraš. Ali pa užitek ob gledanju sončnega zahoda, zvezd. Ljudje ki imajo preveč razvito levo polovico možganov (razumska polovica) so ponavadi prikrajšani za take občutke. To so pa tipično fiziki in matematiki.

MarkV:

Zato verjetno niti ne poznaš občutka, ko se lotiš pisati eno pesem in kar slišiš melodijo v glavi. Ustvarjaš. Še preden jo imaš na papirju, ali jo zaigraš. Ali pa užitek ob gledanju sončnega zahoda, zvezd. Ljudje ki imajo preveč razvito levo polovico možganov (razumska polovica) so ponavadi prikrajšani za take občutke. To so pa tipično fiziki in matematiki.

Sicer ne vem v čem je tako, recimo temu poduhovljeno ustvarjanje v svoji osnovi različno od tehničnega?

V obeh primerih si problem in rešitev zanj poustvariš v glavi. Papir, pisalo, comp ali kar že rabiš zraven, je samo orodje, ki ti omogoča lažjo pot do cilja, ne glede ali delaš umetniško delo ali rešuješ nek strogo matematični problem. IMHO

Glede sanj, med sanjami res lahko izgleda vse realno, ampak po drugi strani niti ni tako težko ugotoviti, da samo sanjaš, torej ta virtualna resničnost včasih ne drži že na samem začetku, da o pozabljanju vsebine sanj, ko se zbudimo niti ne omenjam.

Ne bom na dolgo; bom probal v par stavkih.
V tehničnem razmišljanju je 1+1 vedno 2. Abstraktno razmišljanje (desna polovica) pa reče: je to res? Ali 1 sploh obstaja? Zakaj obstaja 1? zakaj iz nje dobimo 2? Značilnost "desnega" razmišljanja je tudi velika odprtost za nove možnosti, kreativnost, itd.

Res je, da je "tehnično" razmišljanje veliko bolj uporabno kot npr. kaka filozofija, umetnost,... vendar pa je nekje to drugo na višjem, bolj abstraktnem, mogoče če se nerodno izrazim bolj agnostičnem/skeptičnem nivoju, vsekakor pa zahteva talent. Matematiko se lahko nauči vsak, posluha pa nima ravno vsak. Zato se tudi delo desne polovice možganov bolj ceni. Oziroma vsaj se je. Današnja družba že počasi zavrača umetnost in podobne obrti...

You got the point upam.

Ok, najprej odmislite računalniško logiko, ko govorite o možganih. Vem da je to na slo-techu težko, ker to pač ni forum psihologije ali kake sorodne znanosti, ampak če hočete konstruktivno debato o sanjah, možganih, najprej odmislite računalnike in 3D pospeševalnike z DX10. Možgani prav nič ne "renderirajo".

Definicija sanj je: mentalna predstavitev slik, zvokov in občutij med spanjem.

Ne gre za nobeno renderiranje grafike ali kaj podobnega. Še enkrat prosim odmislite računalnike Gre za celoten cikel vseh občutij, od zvoka, do tipa, bolečine, občutka za ravnotežje (ste že kdaj padali v sanjah?), skratka vsa občutja in procesi, ki potekajo ko si buden lahko potekajo tudi v sanjah. Gre za nekakšno simulacijo realnega stanja v možganih. Za sanje je tudi značilno da močno ojačajo čustva; posebej strah v nočnih morah in "ljubezen" v mokrih sanjah ... Mokre sanje so sploh zanimiv pojav, saj možgani dejansko ustvarijo izredno realno stanje (najbrž so to najbolj "resnične" sanje od vseh sploh), tako realno da pri sanjajočem objektu pride do izliva semena. Sanje niso nobena trivialna reč, ne gre samo za neke medle predstave ampak možgani so v spancu sposobni marsičesa, sploh pa delajo zelo aktivno in niti približno ne počivajo, kot to večina zmotno misli. Posebej pa pride med sanjami na dan kreativnost in zmožnost razumevanja nesmiselnih stvari. Pravzaprav so nam absurdne in nesmiselne stvari v sanjah čisto normalne. Šele ko se zbudimo se primemo za glavo

Zanimive so 3. Griffinove trditve o sanjah:
1. sanje so metaforična interpretacija (odsev) pričakovanj iz budnega stanja
2. pričakovanja, ki ne povzročajo čustvenih odzivov med budnostjo, jih povzročijo med spanjem, torej v sanjah
3. sanje "zapolnijo" potrebo po izpolnitvi pričakovanja, tako da se zjutraj zbudimo potešeni in sveži

Zelo zanimiv je tudi "DAMT" (Dreams of absent-minded transgression) sindrom, ko v sanjah počnemo nekaj kar nebi smeli. Ko se zbudimo in če se spomnimo sanj, imamo še dolgo časa po prebujenju občutek krivde. Tipičen primer je človek ki neha kaditi in sanja, da si je prižgal cigaret. Ali pa prevara žene s tanjico denimo.

No, dons zjutri sm sanju da so nas napadl nezemljani. A koga zanima kakšni detajli so bli not?

Jaz se skoraj vsako noč (če le ne grem preveč zmatran ali pa pijan spat) v sanjah šetam po takih svetovih, da kar glava boli. Vidim vse detajle, osebe, v bistvu včasih tudi tisoče oseb, ki se vsaka premika po svoje. Se šetam po raznih mestih (tudi takih, iz realnega sveta), krajih, pokrajinah....

Včasih se premikam kar z letnjem (zanimiva izkušnja, kot superman ), če se mi pa ne da naprezat z letenjem - kar težavno in psihično utrujajoče , ne gre vedno - pa normalno hodim. Se pogovarjam z raznimi ljudmi, nekako tako, kot en mali otrok (ponavadi konfuzno). Srečujem mrtve sorodnike (groza - zadnjič sem bil na piru z enim mrtvim stricem in mi je rekel, da si je končno kupil Harleya, ki si ga je želel celo življenje).

Skratka tele sanje so kar huda zadeva. Enkrat se spomnem, da sem pomagal nekim otrokom na avtobus,m ker je bilo ful prometa. Vse je bilo normalno, le otroci so imeli zelene obraze

V glavnem - SVAŠTA!

ko je najbolje, vedno zvoni ura

Potem se pa navadi na vstajanje brez nje . Meni uspeva, da si samo rečem kdaj bom vstal in potem se ponavadi zbudim tri minute pred želenim časom. Se da navaditi na vse

Tole z letenjem je strašno dober filing. Vendar pa nisem letel že skoraj 10 let. Ima kdo kakšen namig kako se v sanjah prisiliš k letenju. Včasih se spomnim, da mi je pomagal tek po stopnicah (najprej preskočiš dve stopnice, potem tri ... in že letiš ).

Glede detajlov v sanjah se mi zdi, da je kar realno, ker v budnem stanju stvari dojemamo tako, da v primeru ko hodiš po ulici vidiš objekte kot celoto, ne pa posameznih gradnikov, razen če se popolnoma skoncentriraš na določeno stvar. Vsaj meni se to dogaja tudi v sanjah. V realnem življenju pač opažaš stvari, ki niso pomembne, bolj površinsko, saj ni potrebe po obremenjevanju možganov z nepomembnimi informacijami. Zdi se mi da je to nek naravni filter za večji izkoristek. Verjetno tako možgani delujejo pri generiranju sveta sanj. Brez nepotrebnih informacij, ki bi možgane preveč obremenile. Ali pa tudi ne.

Da. Verjetno v eni od mnogih.
Ponoč pa skočmo še v kakšno drugo realnost.