Forum » Šola » Čakajoč Godota
Čakajoč Godota
marnit ::
Imam en problem in bi prosil, če mi lahko kdo odgovori na eno vprašanje. Seveda se le-to navezuje na omenjeno knjigo.
"Premisli dramske značaje. (Odnos do objektivnega sveta, do ljudi, do samega sebe, do vprašanj človeške eksistence).
Hvala.
"Premisli dramske značaje. (Odnos do objektivnega sveta, do ljudi, do samega sebe, do vprašanj človeške eksistence).
Hvala.
Looney ::
Hehe... ena mojih najljubših dram.
Tukaj lahko najdeš kakšne uporabne stvari.
Drugače pa:
Didi in Gogo sta neznani osebi na neznani lokaciji ob neznanem času. Z realnim svetom nimata dosti skupnega. Tudi ne razpravljata veliko o ostalih ljudeh, temveč ju zanima razloh človeškega obstoja, ki pa se ga niti ne potrudita dokončno raziskat. Imata nek ideal. Neko "osebo" (Godota), ki ga čakata, čeprav ne vesta zakaj. Pravzaprav ničesar ne vesta. Edina stvar o sebi, ki jo razkrijeta je to, da sta oba brezdomca/potepuha, ki živita zanimivo življenje, čeprav sta dokaj pesimistična na trenutke. Dejansko je edini kolikor toliko realen stik s svetom deček, ki pride v obeh dejanjih. V drami pa je tudi to dokaj zanimivo predstavljeno. Govorijo o dečku, na oder pa dejansko stopi dekle. No, Pozzo in Luckey stvar samo še poslabšata, ker sta spet čisto nekaj posebnega in ne pašeta v realni svet. Luckey kaže znake razmišljanja, vendar zaradi neznanih vzrokov ne more ničesar pametnega povedati.
Uf, dolgo je že tega, kar sem jaz to gledala in brala.... Sploh pa mi ni jasno kdo bi se spravil razčlenjevati Becketta. Njegova dela so tako zakomplicirano nadnaravna, da je čisto neumno sploh pomisliti, da jih lahko kdo pojasni.
Obstaja pa še knjiga, Draga Jančarja: Zalezujoč Godota, ki je napisana kot nekakšna variacija na isto temo. Glavni osebi sta dva ostarela policista, ki se jima nič več ne da. Prikazuje sistem, ki temelji na čakanju, njuna eksistenca je neplodna (prav tako čakata Godota).
Tukaj lahko najdeš kakšne uporabne stvari.
Drugače pa:
Didi in Gogo sta neznani osebi na neznani lokaciji ob neznanem času. Z realnim svetom nimata dosti skupnega. Tudi ne razpravljata veliko o ostalih ljudeh, temveč ju zanima razloh človeškega obstoja, ki pa se ga niti ne potrudita dokončno raziskat. Imata nek ideal. Neko "osebo" (Godota), ki ga čakata, čeprav ne vesta zakaj. Pravzaprav ničesar ne vesta. Edina stvar o sebi, ki jo razkrijeta je to, da sta oba brezdomca/potepuha, ki živita zanimivo življenje, čeprav sta dokaj pesimistična na trenutke. Dejansko je edini kolikor toliko realen stik s svetom deček, ki pride v obeh dejanjih. V drami pa je tudi to dokaj zanimivo predstavljeno. Govorijo o dečku, na oder pa dejansko stopi dekle. No, Pozzo in Luckey stvar samo še poslabšata, ker sta spet čisto nekaj posebnega in ne pašeta v realni svet. Luckey kaže znake razmišljanja, vendar zaradi neznanih vzrokov ne more ničesar pametnega povedati.
Uf, dolgo je že tega, kar sem jaz to gledala in brala.... Sploh pa mi ni jasno kdo bi se spravil razčlenjevati Becketta. Njegova dela so tako zakomplicirano nadnaravna, da je čisto neumno sploh pomisliti, da jih lahko kdo pojasni.
Obstaja pa še knjiga, Draga Jančarja: Zalezujoč Godota, ki je napisana kot nekakšna variacija na isto temo. Glavni osebi sta dva ostarela policista, ki se jima nič več ne da. Prikazuje sistem, ki temelji na čakanju, njuna eksistenca je neplodna (prav tako čakata Godota).
"#define QUESTION ((bb) || !(bb)) - Shakespeare."
OwcA ::
Malo provokacije: Godot je bog.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
Looney ::
No shit... God(ot)
Drugače pa to ni nikjer omenjeno in si lahko vsak po svoje razlaga.
Drugače pa to ni nikjer omenjeno in si lahko vsak po svoje razlaga.
"#define QUESTION ((bb) || !(bb)) - Shakespeare."
Zgodovina sprememb…
- spremenila: Looney ()
OwcA ::
Nisem prepričan, da misliva isto. Interpretacijo češ, čakata odrešitev, zavrač že Beckett sam : "If by Godot I had meant God I would have said God, and not Godot". Ni pa to edina možnost.
Ostanimo v eksistencionalističnih okvirih. Kaj če Godot osmisljuje njun obstoj s tem, da je? Tu ne mislim preprosto smisla njunega početja, to je tako njima kot "ostalim" (Lucky in Pozo) vseeno, ampak da opravljata neko nalogo in zato tudi dobita potrditev v obliki sla. Godot preko njega kot deus-ex-machina premakne čas naprej. S tem dejanjem pride do jasnega razkoraka med vlogo obeh postopačev na eni strani in Luckya ter Poza na drugi, saj se slednja "preko noči" korenito spremenita. V kolikor priznamo to ločnico postavimo Godota hkrati tudi na mesto budnega opazovalca, saj njegovo "posredovanje" ni enkraten dogodek. Ponujeno cikličnost lahko potemtakem razumemo kot razliko v dojemanju dogajanja in časa.
Na to, da junaki doživljajo svet vsak samosvoje, namiguje tudi v Luckyev monolog kjer citira (ali vsaj povzame) filozofa Berkeleya, ki je bil zagrizen emperist. Preprosto povedano uči, da pojavi ne [nujno] obstajajo neodvisno od naše zaznave le-teh. Torej, svet kot ga zaznavam jaz ni nujno objektivno enak tvojemu. Iz tega izpelje, da mora nujno obstajati nek objektiven vzrok, ki vzbuja te, četudi ne za vse enake, zaznave pri opazovalcih in ta vzrok označi za boga (bil je teolog). Njegov najbolj znan izrek "biti je biti opazovan" nas tako ljubko pripelje nazaj k našemu prejšnemu sklepu, da je Godot "budni" (vsevedni, oziroma objektivni) opazovalec.
Ostanimo v eksistencionalističnih okvirih. Kaj če Godot osmisljuje njun obstoj s tem, da je? Tu ne mislim preprosto smisla njunega početja, to je tako njima kot "ostalim" (Lucky in Pozo) vseeno, ampak da opravljata neko nalogo in zato tudi dobita potrditev v obliki sla. Godot preko njega kot deus-ex-machina premakne čas naprej. S tem dejanjem pride do jasnega razkoraka med vlogo obeh postopačev na eni strani in Luckya ter Poza na drugi, saj se slednja "preko noči" korenito spremenita. V kolikor priznamo to ločnico postavimo Godota hkrati tudi na mesto budnega opazovalca, saj njegovo "posredovanje" ni enkraten dogodek. Ponujeno cikličnost lahko potemtakem razumemo kot razliko v dojemanju dogajanja in časa.
Na to, da junaki doživljajo svet vsak samosvoje, namiguje tudi v Luckyev monolog kjer citira (ali vsaj povzame) filozofa Berkeleya, ki je bil zagrizen emperist. Preprosto povedano uči, da pojavi ne [nujno] obstajajo neodvisno od naše zaznave le-teh. Torej, svet kot ga zaznavam jaz ni nujno objektivno enak tvojemu. Iz tega izpelje, da mora nujno obstajati nek objektiven vzrok, ki vzbuja te, četudi ne za vse enake, zaznave pri opazovalcih in ta vzrok označi za boga (bil je teolog). Njegov najbolj znan izrek "biti je biti opazovan" nas tako ljubko pripelje nazaj k našemu prejšnemu sklepu, da je Godot "budni" (vsevedni, oziroma objektivni) opazovalec.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | UnityOddelek: Programiranje | 4944 (2454) | Kurzweil |
» | S čim narediti grafiko igriceOddelek: Pomoč in nasveti | 1958 (1274) | d3m1g0d |
» | Najbolj pesimistične (vendar ne grozljive) knjige, filmi...Oddelek: Sedem umetnosti | 2565 (2078) | todman74 |
» | Gledališke igreOddelek: Sedem umetnosti | 1567 (1567) | Looney |
» | Kakšna kultura? (strani: 1 2 )Oddelek: Sedem umetnosti | 6120 (5241) | Marjan |