Kakšna kultura?

Zanima me, če in katerih "kulturnih" dogodkov se najpogosteje udeležujete.

- gledališče (katero vam je najljubše, zakaj)
- kino (kinoteka ali Kolosej)
- koncerti (klasika, moderna scena, ...)
- razstave (kiparske, slikarske ali fotografske)
- moderna umetnost (kaj točno?)
- plesne predstave (moderni ples, sodobni ples, balet)
- literarni večeri
- opera

Torej?

- gledališče (katero vam je najljubše, zakaj) - ne, ker ne vidim nobenega smisla
- kino (kinoteka ali Kolosej) - ja... če štejemo tudi gledanje vseh DVDripov pod kino ;)
- koncerti (klasika, moderna scena, ...) - hmm, recimo, če je poleg dobra spremljevalka, ni pa posebnega interesa ;)
- razstave (kiparske, slikarske ali fotografske) - niti ne, spet ne vidim smisla
- moderna umetnost (kaj točno?) - ja, kaj točno?
- plesne predstave (moderni ples, sodobni ples, balet) - ne, opet brez veze ;)
- literarni večeri - enako kot pri 3. točki
- opera - skoraj enako kot pri prejšnji točki

Se pa strinjam s tem, kar je povedal Thomas. Podobno velja tud zame.

Tko. ;)

koncerti

Oh, joj - sem slabo naletela.

Jaz pa zelo uživam v teh kulturnih dejavnostih (sicer ne maram termina "kultura" ker marsikaj tega nima veze s kulturo, uporabljam ga pa vseeno, ker ne poznam boljšega).

- gledališče - sem abonentka Mladinskega gledališča in pogosta obiskovalka Drame; nazadnje sem geldala v Drami Čakajoč Godota in se splača pogledat
- kino - kinoteka ali Kolosej? običajna dilema; kinoteka ali Cankarjev dom, kar pogosto pa tudi Kolosej, vendar nerada izgubljam čas za nekvalitetne filme
- koncerti - abonentka SF, drugače si želim več koncertov filmske glasbe. Tisti Nymanov je bil dober, vendar sem slišala že boljše.
- razstave - na upodabljajočo umetnost se ne razumem preveč, še najbližje so mi fotografske razstave; najboljše so črno-bele slike
- moderna umetnost - moderna scenska umetnost (nek hibrid med modernim gledališčem, filmom in koncertom), včasih kakšne inštalacije
- plesne predstave - s tema sem še najbolj tesno povezana, rada imam oboje: moderni in sodobni ples; baletne predstave pa redno spremljam
- literarni večeri - včasih sem imela predsodke do njih, zdaj pa - v lastno skledo se ne pljuva
- opera - pretežno sovražim

Jaz pa zelo uživam v teh kulturnih dejavnostih (sicer ne maram termina "kultura" ker marsikaj tega nima veze s kulturo, uporabljam ga pa vseeno, ker ne poznam boljšega).

Napiši umetnost....če si upaš.

Gledališče: abonent Mestnega, Male inu Velike drame ter še kakšna predstava za vmes

Kino: kinoteka, Cankar, Kolosej zeelo redko (stvar je bolj podobna letališču, kot pa kinu, skratka vedno sem tik pred tem, da se zgubim )

Koncerti: občasno klasika, drugače punk, punk-rock scena

Razstave: kake bolj abstraktne zadevščine, fotografije

Moderno (nisem povsem prepričan, da vem kaj bi to naj bilo): eksperimentalno gledališče

Plesne predstave: samoiniciativno bolj ne kot ja, mi je pa bil Bogdanovski nadvse všeč.

Literarni večeri: še nikoli nisem bil (ali kakega predlagaš )

Opera: v jok in na drevo

ah, damn, kdaj pa kdaj pogledam kak kul divx, pa dali je tut kul. zihr se se kaj da najt :).

> Futurama ni trivialna, da se razumemo

Futurama je sarkastična. ;)

Saša-
slovensko ali ne, je pa dejstvo. Jaz nisem materialen človek, ampak to, kar se pri nas, v veliko večji meri pa po svetu, dela z umetniki je naravnost grozno.

Zato da lahko postanejo umetniki, žrtvujejo ti ljudje celo svojo mladost in polovico odraslosti. Če vzameš plesalce:
- plesati MORAJO začeti že pri desetih letih,
- ples gre v mnogočem čez naravne sposobnosti človeškega telesa, zato posebej v tujini mnoge deklice že pri petnajstih živijo od pomirjeval in painkillerjev,
- pri osemnajstih začnejo s poklicno kariero, ki traja nekje maksimalno do 38. leta (ves ta čas tudi najboljši dobivajo zelo skromno plačilo, nikjer ne dobijo stalne pogodbe o zaposlitvi in zato, da v skupini ostanejo na svojem rangu, morajo vec čas živeti z umetnostjo; to največkrat pomeni, da imajo prvi trening ob 9.00, ob 13.00 imajo eno uro za kosilo, potem imajo še različne vaje za predstave do 19.00, če je zvečer predstava, redko pridejo domov pred polnočjo - vsak dan toliko fizične vadbe je redko tudi pri ostalih profesionalnih športnikih)
- ko se pri 38. letu upokojijo, nimajo nobene izobrazbe, zato lahko postanejo le plesni pedagogi ali plesni svetovalci (spet minimalna plača, zaradi predčasne upokojitve in fizioloških težav, ki jih imajo s svojim od plesa pohabljenim telesom ne dobijo nobene zvišane penzije).

Nemogoče je, da bi po 18. letu, ko se zaposlijo hkrati tudi študirali - še enkrat preberi njihov dnevni urnik.

- do konca življenja imajo poškodovane kolke, uničene sklepe (kolenski in gleženj), proti koncu kariere se ponavadi pojavijo hude poškodbe hrbta, zaradi katerih se ne morejo nagniti več nazaj, niti dvigniti noge v "lastovko". Če imajo srečo, je to vse.

Oprosti, ampak glede na moje dobro poznavanje razmer, si ne morem misliti drugega, kot da so taki ljudje upravičeni do prejemanja višje pokojnine od ostalih ljudi - take pokojnine, da lahko z njo preživijo po koncu poklicne kariere in jim ni treba iskati dodatnih zaposlitev, ker je le-teh malo in so prav tako slabo plačane.

Nadezhda: glede na to, da sem 6 let posvetil [tekmovalnemu] plesu in nato nehal predvsem zaradi pomanjkanja prostega časa [za prvih pet let bi lahko omenil tudi prav svinjsko izkoriščanje kluba], se s povedanim večinoma strinjam.

Bi pa dodal, da ples človeku lahko predstavlja popolnoma drugačen način uživanja kot kaj drugega. Meni je recimo še vedno žal, da sem nehal z LA/ST plesi. Ampak kaj, (od njih | z njimi) se ne da prav lahko živet.

Thomas: nobene potrebe, da bi ples sploh še moral obstajat? Boš enako rekel za druge vrste "umetnosti"? Upam da. Če ne -- pa prosim obrazloži.

Saša-
upam, da ne zvenim kot kakšna abrahamovka. Ne mislim nergati in jokati, vendar to, kar tisti plesni učitelji, ki še niso ugotovili, da ni več 19. stoletje, učijo, enkostavno ni nič drugega kot destrukcija.
Žalostno je, da sicer obstajajo komplementarni načini vadbe, ki telesu pomagajo, da lažje prenese napore plesa. Te tehnike se učijo le v redkih plesnih studijih. Ogromno učiteljev za poučevanje plesa ni strokovno usposobljenih. V Sloveniji je pogosta praksa, da ljudje, ki so dokončali 8-letno baletno šolo v prostem času poučujejo balet. Brez poglobljenega znanja človeške anatomije, kineziologije in baletne terminologije je popolnoma nemogoče, da ta učitelj ne bi na svojih učencih in učenkah delal škode. Pogosto je vzrok tudi brezbrižnost. Učitelji med klasom berejo časopis in kadijo. Se je potem sploh še treba spraševati, zakaj so posledice tako tragične? Zakon očitno tako ravnanje dovoljuje, zato tako ostaja...

Zakaj pohabljajo otroke? Ker imajo potencial. Idealno telo za ples je tako redko, da od vseh, ki obiskujejo plesne šole po svetu, le 1% pride v skupine. Le redki izbranci od tega 1% so tako trdoživi, da se prebijejo na prva mesta v tej plesni skupini. Ko so že tam poti nazaj ni več. Dokler pa vsak dan hodiš v plesni studio na klas (=trening) si pa hooked. Ne moreš nehati. Ne vem, zakaj se to dogaja, ampak se. Zato se z Zigggo popolnoma strinjam. Jaz ne morem nehati plesati. Tisti, ki nehajo, to v večini obžalujejo ali se čez nekaj let vrnejo na klase. Zakaj potrebujemo ples? Ker je ventil. Vsak rabi svojega. Zate Thomas, je najbrž to Google, zato v plesu ne vidiš smisla. Pusti ga pa zato drugim.

Sicer pa je to daleč od osnovne teme.

Ah, kaj naj rečem... samo to, da se s Thomasom spet po dolgem času popolnoma strinjam.

Ja. Dve sorti dejavnosti sta nekako. Pridobivati nasprotni spol in zagotavljanje preživetja za potomce.

Vse ostalo so okraski.

Se čisto strinjam, Nadezhda.

Samo pristavljam, da v nekatere skrajnosti ni pametno hodit, pa četudi nas naša biološko natura sili v to.

Maja Pliseckaja lahko dobi alfa samca, kadar hoče. Toda cena za mlado deklico, da bi postala "Maja Pliseckaja", je lahko (pre)visoka. Lahko se pohabi poleg tega, da ne postane svoj ideal.

James Dean ima lahko samičk, kolikor jih lahko oplodi in več. Da bi ga emulirali, se mladi fantje zaletavajo z motorji in avtomobili v tisočih na leto. V invalidskih vozičkih potem ne opravijo dosti.


Postavlja se vprašanje, če naj rizično obnašanje postavimo izven zakona. Ali pa vsaj izven tistega, čemur pravimo "dobra vzgoja".

Po moje da ja.

Kultura? Hmm.. obcasno..

Gledalisca - tale abonma MGLja je bil kr lustn letos. Drugace so mi pa najbolj vsec klasicne grske tragedije.

Od koncertov hodim najvec po klasicnih koncertih ter tudi eksperimentalne glasbe.

V kino skoraj nic ne hodim. Nicesar vrednega za videt. Razen, ce je kaksen anime.

Od galerij pa hodim v moderno galerijo ter tudi v tole bezigrajsko malo galerijo.

Vsakih par mesecev pa se uspem udeleziti tudi kaksnega literarnega dogodka ^_^

Prej sem pozabil omeniti še impro gledališče.

V eni od tem sem omenila, da se bila na Traviati v Lj.

Drugače pa kolikor se da. Samo poskušam izbirati vrhunske predstave.

Maria

Sergio - če je to zate kultura, seveda.

Sem že povedala, da so samo križi in težave s pojmom kultura.


Maria - kaj pa je zate vrhunsko? (Ker če mene vprašaš, SNG Opera nikoli ne bo vrhunska - pozabi na evolucijo. ) Tudi Moskovski Bolšoj ni več vrhunski... Mislim, da so aziatske skupine v tem pogledu v vzponu. Morda tudi nekatere južnoameriške.

Tretja kultura.



To jest jem z največjo žlico, kar jih je pri hiši.

Žal nisem strokovnjak za opero. Če ti je to ljubše od česa drugega - potem se nisi obrnila na pravi naslov.

Od gledaliških del ti priporočam Šolo za žene (Drama) - izjemen Moliére
Silence, Silence, Silence (SMG) - bolj sodobna predstava ampak sporočilno veliko močnejša od kakršnega koli Becketta
Čakajoč Godota (Drama)
Sen kresne noči (SMG) komedija za "dol past"; ne morem verjeti, da je Shakespeare po 400 letih bolj aktualen kot kdaj koli
Othello (Drama) - glej komentar zgoraj
Psihoza 4.48 (v Drami je boljša) - Sarah Kane, to naj bi povedalo vse; če te samomori odbijajo, potem to ni predstava zate
(Kureishijevo) Predmestje (Drama) bi znalo biti dobro, vendar ga še nisem videla.

Kar se glasbe tiče, si letos bolj pozna; preostaja edino Ljubljanskih (poletni) festival vendar urnik prireditev še ni objavljen (pričakujem, da bo do konca maja).

Na plesnem področju je v Ljubljani PTL (Plesni teater Ljubljana) - tam se splača marsikaj pogledati. Baje je zelo dobra predstava Most (ne vem, če je še na sporedu). Labodje jezero (SNG Opera Lj.) je sicer na sporedu še v maju, vendar ne vem, kakšna bo kvaliteta izvedbe skoraj 2 leti po premieri. Splačalo bi se pogledati La Bajadére (SNG Opera Mb.) ampak že od februarja ni nobene predstave na sporedu.

Upam, da boš uživala, če se boš odločila, da si kaj od naštetega ogledaš.

Utve v Drami nisem videla, sem jo pa v SMG. To verzijo se absolutno splača videti. Čehov je car. (Ponavadi je Čehov na sporedu od septembra do decembra, zato ga boš predvidoma lahko videla šele jeseni.)

Moj plitvi žep se je prejšnje poletje dodobra izpraznil zaradi Poletnega festivala, tako da Hazarskega nisem videla. Mislim, da mi je žal.

(Chippendale so pa čisto drugačna kultura. Tam je treba bit kar malo grob, da vidiš kaj - tudi karto si je treba sam kupiti, če želiš iti. Te pa čisto razumem... ali bi zaradi politične korektnosti morala reči, da razumem tvojega dragega? )

Vsekakor!

Tudi jaz si želim, da bi si vzela več časa za kakšne take izlete v svet kulture.

Mišolovke: Kdaj & Kje?

No pa začnimo:

Kar se gledališča tiče, sem zadnje čase s šolo obiskal kar nekaj predstav v Drami in Mladinskem gledališču. Gledal sem Silence, Silence, Silence v Mladinskemu, a si mi je zdel popolnoma brezvezen (mogoče sem še premlad, oziroma premalo seznanjem z vsem skupaj, da bi dojel, čemu je ta predstava sploh namenjena). Kritiki so jo proglasili za eno najboljših predstav sploh. Isto je bilo z Kdo se boji Teneseeja Wiliamsa; kritiki so na veliko opevali, kako je predstava oh in sploh dobra (kolikor sem jaz slišal je po svetu za šalo pobirala nagrade), sam pa sem v vsem skupaj videl le eno brezvezno faggish premikanje po odru in bluzenje v tri krasne. Nazadnje smo si s šolo ogledali Trainspotting v Mali Drami, ki je bil zame 1.A. Drugače pa so mi bile všeč tudi nekatere predstave Shakespeara - Sen kresne noči je itak sekala.

Kino: Mislim, da sem si nazadnje ogledal Austina Powersa 3 v lokalnem kinu. Drugače pa se zadnje čase tja bolj poredko odpravim, ker nimam časa, poleg tega pa svoje opravi tudi dobri stari Divx@Home. Ko pride Matrix 2, pa bo kino zagotovo spet aktualen.

Koncerti: Siddharta, Tabu, Yoghurt (popravite me, če sem narobe napisal) pred časom v sklopu brucovanja. Kar se pop muske tiče, pa še California v sklopu silvestrovanja . Kar se klasične glasbe tiče, sem šel na nekaj koncertov predvsem na pobudo gimnazije in glasbene šole. Sicer ne vem zakaj, ampak klasična glasba me skoraj vedno pripravi do tega, da postanem zaspan. Mislim, da sem nazadnje poslušal Carmino Burano v Cankarjevemu domu. Drugače me pa mika, da bi enkrat v živo poslušal Handelove oratorije.

Razstave: Če me spomin ne vara, sem se na kakšni razstavi nazadnje znašel v prvem letniku gimnazije, ko nas je prfoks za zgodovino umetnosti gonil po galerijah. Na slike se sicer ne spoznam najbolje, ampak si vseeno vedno znova rad ogledam slike naših velikih slikarjev v Narodni galeriji. Še posebej mi sedejo impresionisti. Moderno slikarstvo? Mislim, da je o modernem slikarstvu že dovolj povedal Cvitkovič v filmu V leru, čeprav pri Kulturi po Odmevih veselo fantazirajo o raznih barvnih erupcijah in izkazovanju postmodernističnega antiseksizma. Krneki .

Moderna umetnost: WTF?

Plesne predstave: Če slučajno ujamem na TV-ju kakšen balet, drugače pa baleta še nisem videl v živo. Na splošno so mi moderni plesi (izjemo so kakšni latinsko-ameriški) plesi nekaj najbolj brezveznega, kar se umetnosti tiče. Sam imam tak občutek, da so trenutno šlager sezone in zato vsi norijo za njimi. Me pa kljub temu zabavajo komentarji pri Kulturi, ko kaže ene, ki se razf*kavajo po odru in potem avtorji oddaje napravijo celo filozofijo okrog tega. Kdo ve, kaj bi rekli, če bi jim dali analizirat kakšen izprinjeni francoski balet, ko so si baletniki pred časom v gate tlačili čudo enih stvari, da so bili bolj opazni, hehe .

Literarni večeri: nope.

Opera: nisem še bil. Mogoče enkrat v bližnji prihodnosti.


Pa še malo offtopic o glasbeni šoli, ko je bilo ravno malce govora: sam imam narejenih 6/6 letnikov nauka o glasbi (NOG) in 5/6 letnikov klavirja. Lahko rečem, da sem klavir na trenutke dobesedno zasovražil, še posebej ob komentarjih moje profesorice, ki mi je ves čas "nabijala", da s svojim igranjem mesarim Chopina, da je kaj. Da igram, kot bi rekli Srbi "premalo iz muda", da je vse skupaj dokaj neizdelano. Kljub temu sem zaključne izpite opravil s prav dobrimi in odličnimi ocenami. Ne vem, ali glasbeniki hočejo same Pogoreliće, ali kaj? Pa tudi drugače sem slišal, da so nekateri profesorji na GŠ pravi psihoti in se jih ne da prenašat. Klavir sem pustil, ko sem končal osnovno šolo, za kar mi ni žal. Prav tako mi ni žal, da sem se naučil osnov in si danes, če imam note, lahko zaigram kar si hočem. Čeprav se na kakšnega Rahmalinovega ne bi ravno spravljal .