DVD-DIVX

prosim za kratko pomoč kako najlažje dobiti iz dvd formata divx...sem čist začetnik....sem poskusil z dvdrip-om in smartripp....ppa mi nikakor ni šlo...

www.doom9.org
na tej strani maš vse potrebne programe + navodila + forum + še kaj

OK?

Z enim programom tezko naredis kvaliteten rip. Zato pa kr na www.doom9.net . Tam mas step-by-step navodila in najboljse programe za rippanje.

[t502]

Beri tale navodila. Po njih sem jaz naredil DivX čist simple. Samo dobi si točno te programe, ki so tu notri opisani pa ne bo nobenih problemov problemov. Ko enkrat prideš čez vidiš da je čist enostavno zato ne izgubit volje, samo sledi navodilom.

DVD na CD

Verjamemo, da ste članek z enakim naslovom, ki je v naši reviji, že prebrali. V tukaj objavljenem prispevku je pot iz DVD na CD opisana bolj podrobno. V podrobnosti se nismo spuščali in je morda vse skupaj videti suhoparno. Zato pa to lahko razumemo kot navodila oz. »kuharski recept) kako nekaj presneti iz DVD na CD. Znova poudarjamo, da premislite, ali morda s svojim početjem ne kršite avtorskih pravic…

PREDPRIPRAVE
Najprej boste potrebovali delujoč ASPI layer. To je eden izmed delov sistema, ki omogočajo različne načine prenosa podatkov. Brez le-tega ne boste mogli presneti DVDja na disk in ga ne boste mogli kodirati. Prisotnost ASPI layer-ja lahko preverite s programom aspichk.exe. Potrebovali bi inačico 4.60 (1021). Če ga nimate, namestite ForceASPI in preberite navodila.

Preden se lahko začnete ukvarjati s konverzijo v DivX, si morate, če si jih še niste, namestiti vsaj dva kodeka: DivX in pa mp3 kodek. Novejša inačica DivX kodeka je 3.11 alpha, ob kateri pa je priporočljivo namestiti še nekaj popravkov (DivX Scene Detect Patch v1.0, DivX AntiFreeze), ki pa niso nujni. Popravki malo nadgradijo kodek (Scene Detect Patch) in pa omogočijo predvajanje za »zmrznjenimi« slikami. (Včasih se namreč zgodi da se kakšna izmed slik v filmu pokvari med kodiranjem in zato film na tej točki »zmrzne« oz. se slika ne spreminja več, ter jo je treba preskočiti s previjanjem. AntiFreeze pa, kot že ime pove, to v večini primerov

odpravi.)

Še nekaj besed o inačicah DivX. Pred kratkim se je pojavil DivX 4.0. Naj vas ne zavedeta ime in številka; ta kodek ni nadgradnja DivX 3.11, ampak je popolnoma drug kodek. DivX 4.0 je namreč prva popolnoma delujoča verzija kodeka OpenDivX, ki ni »obdelan« Microsoftov Mpeg-4 kodek ampak je popolnoma nanovo narejen kodek, katerega so naredili OpenSource navdušenci. Kodek DivX 4.0 še ni bil temeljito preizkušen, zato vam priporočamo, da zaenkrat ostanete pri preizkušenem DivX 3.11 alpha.

Ko je kodek nameščen, lahko DivX filme gledate v kateremkoli programu, ki lahko predvaja .avi datoteke (naprimer Windows Media Player).

Prav tako si morate namestiti mp3 kodek. Frauenhoferjev LAME kodek, katerega večina ljudi uporablja za izdelovanje mp3jev, ne bo zadostoval, saj je ta kodek zasnovan kot neke vrste dodatek (plug-in) in ni sposoben samostojne konverzije datotek v mp3. Prav tako so Okna zasnovana tako, da ne dopuščajo samostojnega (brez dodatnih programov) izdelovanja MP3 datotek. Zato jih je treba »prelisičiti«. Priporočamo vam, da namestite Radiumov kodek, mi smo uporabili verzijo 1.2. Potem ko namestite ta dva kodeka, znova zaženite računalnik in berite naprej.

PRESNEMAVANJE NA DISK
Priporočamo vam, da si celoten film z DVDja najprej presnamete na disk. Sicer lahko v DivX kodirate direktno z DVDja, a je nato DVD deset ur in več izpostavljen konstantnim obremenitvam, zaradi tega se temu raje skušamo izogniti.

Trenutno najboljši (oz. vsaj uporabniku najprijaznejši) program je SmartRipper. Ko ga namestite, vtaknite DVD v enoto in počakajte da se vam zažene vaš predvajalnik DVD. To je potrebno, da računalnik prepozna, da je v enoti res DVD (oz. opravi avtorizacijo). Če imate samodejno avtorizacijo izključeno, sami poženite DVD predvajalnik, počakajte da prepozna DVD in ga nato ugasnite. Brez tega se vam lahko zgodi, da SmartRipper ne bo mogel prepoznati datotek na DVDju.

Poženite SmartRipper. Počakajte, da preveri, če je DVD berljiv (WinIO readability test). Nato se vam bo odprlo novo okno. Na izbiro imate tri tipke – Movie, File in Backup (različno prikažejo datoteke na DVDju).

Kliknite tipko »movie«, in pa zavihek »input«. V okencu »vts -> title -> angle« poiščite naslov (title), ki ima enako trajanje kot film (običajno je samo eden naslov daljši od ene ure, ostalo so razne reklame, predstavitve, dokumentarni filmi…). S tem boste izbrali, kateri del DVDja boste presneli na disk – nima smisla, da bi presnemavali dodatne vsebine, ki je na DVDju, saj nas zanima samo film.

Pod tem naslovom (title) izberite kot (Angle – običajno je samo eden, če sta dva, se odločite za enega), v spodnjem delu okna pod »target« pa vpišite mapo, kamor hočete, da se film presname. Nato kliknite na »settings«. Pod zavihkom »movie« bi morale privzete nastavitve zadostovati. Odkljukajte »copy IFO file« (obvezno - zakaj bomo razložili pozneje), Key-Check in File-Splitting obdržite na »once every vob file«.

Če ste uporabnik Oken ME, se bodo morda pojavile težave (Okna ME imajo težavo z datotekami večjimi od 1GB). Zato vam, če se bodo pojavile težave pri presnemavanju, priporočamo, da si pod File-Splitting odkljukate »max-filesize« in max-filesize nastavite na 900mb ali kaj podobnega. Če težav z osnovnimi nastavitvami ne boste imeli, se ne ukvarjajte s tem.

Kliknite na OK in pritisnite Start. (Če gumba Start ni, potem ali niste pravilno izbrali kota pod naslovom, ali pa nimate dovolj prostora na disku). Celoten proces bi moral trajati nekje med 30 in 60 minutami, odvisno od hitrosti vaše DVD enote (če imate vključen DMA na vaši DVD enoti bo stvar potekala hitreje – Nadzorna plošča -> Sistem -> [DVD enota] -> Nastavitve -> DMA). Ko bo stvar končana, bi morali v izbrani mapi imeti kup ogromnih vts_0x_x.vob datotek (kjer so x-i številke) ter množico spremljevalnih datotek, med katerimi bi morala biti tudi datoteka .ifo. Če hočete, lahko datoteke preverite tako, da svoj programski DVD predvajalnik prestavite v datotečni način (file mode) in odprete kakšno izmed .vob datotek – če je šlo vse po sreči boste zagledali film, katerega hočete pretvoriti v DivX. Če zagledate nek drug posnetek, ste izbrali napačen naslov (title) pred presnemavanjem.

PODNAPISI
Če bi radi v svojem filmu imeli podnapise, je priporočljivo, da pred kodiranjem naredite še nekaj. Včasih se oznake za prikaz podnapisov izgubijo, ter se zato v kodiranju nekateri posamezni podnapisi izgubijo in jih v končni verziji DivX filma ni. Zato vam priporočamo, da čez .vob datoteke poženete program slipstream.exe, ki pregleda prvi audio-zapis, ki je na voljo, in ponovno postavi oznake za prikaz podnapisov. S tem se število izgubljenih podnapisov drastično (a ne popolnoma) zmanjša. Program morate uporabiti v DOS oknu in sicer tako, da najprej pogledate, katere vse .vob datoteke imate na disku. Program slipstream presnemite v isti mapo, v katerem imate .vob datoteke. Zaženite DOS in se z ukazi sprehodite do mape z .vob datotekami. Nato v DOS vpišite »slipstream vts_0x_1.vob vts_0x_2.vob« … itd, prepišite imena in končnice vseh .vob datotek (brez narekovajev, seveda). Pojavil se bo tekst »Searching for substreams…«, nato pa »Found stream XX«. Po približno pol ure ali več bo proces ponovnega označevanja končan, in pojavil se bo napis »No streams available for remapping. Qutting«. Sedaj lahko poženete FlaskMPEG in nadaljujete s konverzijo.

KODIRANJE
Za kodiranje smo uporabili program FlaskMPEG, verzija 0.60 preview 2 (od verzije 0.60 preview se razlikuje zgolj po nekaterih popravljenih žužkih in večji stabilnosti). Program je celo (delno) preveden v slovenski jezik (Options->Languages).

Sedaj bomo podali navodila za konverzijo, ki pa so, če ne veste, o čem se gre, napisana bolj suhoparno – priporočamo vam, da odprete FlasKMPEG in sproti sledite navodilom.

Pod Odpri->Datoteko izberite vts_[nekaj].ifo datoteko v mapi, v katero ste presneli film. V tej datoteki so napisani vsi podatki o tokih (»streams«) videa, zvočnih zapisov in podnapisov v DVD filmu. Zato je bilo tako nujno, da smo jo prekopirali na disk.

Izberite naslov (običajno je na voljo samo eden), jezik in pa podnapise, če jih želite. Kliknite FlasK this DVD.

Odprlo se vam bo veliko (po možnosti črno) okno – ne skrbite, gre zgolj za začetek filma. Z drsnikom pod oknom poiščite neko mesto s sliko in pritisnite play na Control Panelu, da vidite, če ste v SmartRipperju izbrali pravi naslov (title). Kliknite na tipko »configure«.

Pod zavihkom Slika pustite velikost pri miru, nastavili jo bomo kasneje.

Pod Časovno osnovo izberite 23,976 slik na sekundo - s tem omogočimo predvajanje na TV zaslonih, ki so zmožni prikazati samo 24 slik (oz., če smo natančni, 23,976) na sekundo.

Pod Zgradbo slike odkljukajte Rekonstruiraj progresivne slike – nekateri DVDji imajo visokokvalitetno zgradbo, t.i. progresivne slike. Ta možnost jih ohrani.

Pri iDCT možnostih lastnoročno izberite MMX iDCT. iDCT je način izvedbe kodiranja, ter bi se v teoriji z adaptacijo ukazov za procesor lahko kodiranje pohitrilo. V praksi so razlike zanemarljive, zato izberite MMX iDCT in ignorirajte razne FastiDCT-je.

Nato kliknite na zavihek Zvok.

Izberite Dekodiraj zvok. Če imate kartico, ki je sposobna predvajati datoteke z 48000 Hz vzorčenjem, izberite 48000 MHz (boljša kvaliteta zvoka), drugače pa 44100 Hz.

Pod zavihkom Kvaliteta/Oblika izberite HQ Bikubično filtriranje, Sorazmerno velikost in kliknite na Predogled.

Zopet se vam bo pokazala slika. Pomaknite drsnik do nekega svetlega prizora. Najprej se z gumbi pod Velikost slike poigrajte, dokler ne dobite želene ločljivosti. Sliko lahko povečujete in zmanjšujete samo za 16 pikslov, saj je DivX algoritem zasnovan na kodiranju polj, velikih 16x16 pikslov. Zaradi tega morajo tudi ločljivosti biti deljive z 16.

Tukaj je treba nekaj vedeti – večja ločljivost ni nujno boljša. Problem je v naslednjem: ko nastavljamo kodek (do tega pridemo kasneje), moramo nastaviti podatkovni pretok (bitrate) filma, saj s tem vplivamo na končno velikost DivX datoteke (mi hočemo, da je velika za en CD). Število bitov na sekundo je torej fiksno določeno. Večja kot bo torej ločljivost, večje bodo posamezne slike (23,976 slik na sekundo) in manj prostora v vsaki sekundi filma bo za kvaliteto MPEG-4 (DivX) algoritma.

Kaj to pomeni v praksi? Sicer je res, da bo ob večji ločljivosti slika bolj ostra, a bo zaradi tega slabša (posledice visoke kompresije: kvadratki, neostre barve, … predstavljajte si izredno močno stisnjeno JPEG sliko). Če pa izberete manjšo ločljivost, bo slika, ko jo ob gledanju raztegnete preko celega zaslona, slabša – a bo zato kakovost boljša. Treba je torej izbrati nekaj vmesnega – ne preveliko in ne premajhno ločljivost. To se najbolje pokaže z eksperimentiranjem, saj ima vsak svoja merila za kvaliteto. Idealne ločljivosti vam ne moremo priporočiti, saj je ta odvisna tudi od formata filma (4:3 ali 16:9 itd… imajo različna razmerja med ločljivostmi).

Poigrajte se z gumbi pod Odrezati dokler s črtkanim pravokotnikom ne odrežete vso črnino in znotraj pravokotnika ne ostane samo slika. S tem iz kodiranja »odrežemo« črne predele in s tem zmanjšamo končno datoteko. Pazite, da na robu ne pustite črnih robov, saj prehodi med barvo in črnino poberejo ogromno prostora.

Kliknite Ohrani, in nato Datoteke. Pod Izhodna video datoteka vpišite mapo in ime datoteke, v katero hočete, da bo film shranjen. Nastavitve sedaj lahko shranite (Save), ali pa z njimi ustvarite nov profil (New). Kliknite Sprejmi, in vrnilo vas bo na začetni ekran.

Kliknite Audio Player. Kliknite Play in premaknite drsnik do mesta, kjer lahko slišite ljudi, kako govorijo. Tu boste izvedeli, če ste izbrali pravi jezik.

Izberite Dynamic Range Compression (to je boljše od normalizacije – normalizacija zgolj ojača zvok ne glede na glasnost le-tega, Dynamic Range Compression pa ga ojača ali pa utiša, tako da je glasnost vseskozi konstantna). Nato pomaknite drsnik dokler ne mislite, da ste zadosti ojačali zvok (pozor – ne pretiravajte, lahko si ob predvajanju skurite zvočno kartico ali pa zvočnike). Prepričajte se, da je Dolby Surround Downmix vključen (to prevede AC3 zvok na običajen stereo) in kliknite OK.

Pod Select Output izberite Open DML Avi Output, nato pa kliknite Configure Output Module.

V zgornje delu (Video Codecs) boste imeli na izbiro več kodekov, med njimi dva DivX kodeka – DivX Low Motion in DivX Fast Motion. Teoretično je razlika v tem, da je eden optimiziran za filme z malo, drugi pa z veliko gibanja. Nekateri pravijo, da je z navadne filme boljši LM, nekateri pa, da je FM. Mnogim bolj ustreza Low Motion, saj FM kodek doseže fluidnost slike na račun kompresijske kvalitete. Prav tako pri LM kodeku izbirate, čemu boste dali prednost – fluidnosti ali ostrini (ne izbirajte nobeno skrajnost, pri veliki fluidnosti se kvaliteta poslabša, pri največji ostrini pa se lahko zgodi, da bo prišlo do izpuščenih slik oz. »frame«-ov). Ima pa LM kodek zaradi svoje narave majhno napako – ob prizorih z res veliko gibanja se zna zgoditi, da se nakratko poslabša kvalitete slike in se pojavijo kvadratki. Če vas to zelo moti, in imate raje malo slabšo, a konstantno kvaliteto, izberite Fast Motion kodek.

Pod Video Codec izberite DivX Low Motion, ga dvokliknite ter keyframe nastavite nekje med 2 in 10 sekund. Nato izberite želeni odnos med gladkostjo in ostrino filma. Izberite podatkovni pretok (bitrate). Bitrate izračunajte s pomočjo Bitrate Calculatorja - vnesite podatkovni pretok zvoka, trajanje filma in želeno dolžino DivX datoteke (vnesite prib. 5-10mb manjšo, saj lahko pride do odstopanj v velikosti) ter izračunani bitrate uporabite v FlaskMPEG-u.

Pod Audio Codecs izberite MPEG-3, ter želeni bitrate na desni strani (priporočamo 128 kbps za normalno kvaliteto zvoka). Ne skrbite če piše, da je frekvenca vzorčenja 44100 Hz – končno vzorčenje bo vseeno 48000 Hz, če ste takega izbrali.

Preostalo vam je samo še, da kliknete FlasK it! in počakate približno deset ur. Najbolje je, da pustite računalnik da dela preko noči.

Ko se kodiranje konča, lahko film zapečete na CD. Naprednejši uporabniki se včasih tudi odločijo, da film zapečejo na dva Cdja in tako pridobijo boljšo kvaliteto. Tako datoteko lahko razrežete s programom VirtualDub, a o tem kdaj drugič.

Tako. Sedaj boste lahko posnetek, sicer shranje na DVD, gledali tudi na računalniku, ki nima DVD enote. Seveda, prikrajšani za številne lastnosti, ki jih ponuja DVD.

Več navodil, pomoč pri težavah in novejše verzije programov lahko dobite na naslovih http://www.doom9.net/ in http://www.digital-digest.com/, datoteke, ki jih potrebujete, pa so shranjene v tem arhivu na Mikro CD-ju.