» »

seminarska - pomoč Bs Player ......

seminarska - pomoč Bs Player ......

hury ::

Bi mi lahk en pomagu ko rabim 2 pisna vira za Bs player ,Windows media player , winamp in kak o kodekih. Kka knjiga ko je vsaj neki od tega mal opisano. Najbolš bi blo da bi blo opisano vse sam če ne gre pol pa nič , PA NE GOVORIT GOOGLE VE VSE PA TO ALPA COBISS , sam res je js sm isku sam pod mojo knjižnco! sej lahk tud revije
pa če lakh date linke kjer bi lahk dobu mal ideje za pisanje povzetka in zaključka ko sam to mi je še ostalo !

Karkoli najdete probajte da naj bo čimbolj obširno besedilo ker sem v stiski z besedami. PLEASE
Pamet je pametna!

Darker ::

Kaj če napišeš eno revijo?

Recimo PcFormat al pa kej.
what if you were unable to wake up

hury ::

ja sej sm čul da je blo not sam rabim tole: ime revije,številka revije,naslov članka ,pa avtor članka. mi lahk to zrihtaš ko vem da je blo to baje v tti febrarski izdaji sam nobeden nima ko jih js poznam.
hvala v naprej
pa mi lahk date kak namig za ka naj pišem v zaključku pa povzetku?
Pamet je pametna!

wolftrix ::

Hury nej ti bo mal v razvado moj seminar, če ti bo kej prov pršlo!


1. Uvod

Že s samim začetkom digitalnega videa je bilo jasno, da se bo ta tehnika razvejala v vse smeri. Nekateri so mislili, da je format MPEG-2, ki je bil prvotno narejen za DVD, končni format tovrstnega zapisa. Večina je v temu videla velik dobiček, toda vse pač ni šlo po načrtih. Kaj kmalu so se začeli razvijati novi formati, ki pa so bili bolj namenjeni visoki stiskljivosti video zapisa. S tem je zelo zacvetela nelegalna internet ponudba video zapisov, ki jih lahko poberemo z interneta. Video zapis se je tako zožal, da lahko nek celovečerni film zapečemo že na en sam CD-R. Temu se moramo zahvaliti tudi DIVX-su, ki je k temu zelo pripomogel. S tem pa niso bila zadovoljna filmska podjetja, saj jim je Divx odžiral velik del dobička. Divx je postal popularen tudi zato, saj smo lahko kodek dobili povsem zastonj. Edino v zadnjem času se je Divx komercializiral, kar pa je bilo prej ali slej za pričakovati.

2. Zgodovina Divx-sa

Originalno se je Divks imenoval Zoom TV, bil pa je zasnovan leta 1994 v odvetniški firmi Ziffiren, Britenham, Branca and Fischer v Los Angelesu. Združili so se z trgovino elektronike, Circuit City Stores, in razvili Divks. Divks je ime podjetja Digital video Express. Divks temelji na MPEG-2 digitalnem videu in Dolby Digital zvoku. Divks je bil zelo dovršen sistem, ki je bil ponujen javnosti, dopuščal je gledanje filmov brez plačila in enakovreden videorekorderju. Uradno je bil objavljen 1997, 6 mesecev zatem ko je bil DVD player poslan na trg. Vendar na testna tržišča ni bil spuščen do Junija 1998, po svetu pa še nekaj mesecev kasneje.
Za božič se je začela prodaja, vendar mnogi konkurentje Circuit City Store niso želeli prodajati njihovega izdelka, na tržišču sta bila še dva modela player-jev ampak oba narejena pri Thompsonu. Vendar se mu je kljub temu uspelo dobro predstaviti tržišču med prazniki, in Junija 1999 po 9 mesecih trženja je imel Divks 10% DVD-jev tržni delež, ter katalog z 500 naslovi in še večna poti, pa še 6 novih modelov player-jev v razvoju, kar bi potrojilo ponudbo.
Za sceno pa se je Divks bojeval, saj je bilo veliko breme narediti čisto nov video format in to format, katerega marsikateri konkurentje Circuit City-ja niso hoteli. Stroški so bili veliki, zato so finančni svetovalci hoteli da Circuit City-ju naj prenehajo s proizvodnjo in se raje posvetijo drugim poslom. Ideja o sistemu na katerem lahko gledaš veliko filmov je razjezila veliko ljudi, zato se je začela kampanja proti Divx-u. Warner Home Video eden izmed glavnih za prodajo DVD formata in je naredil vse da bi izrinil Divks, najbrž zato, ker je želel preprečiti izdajo novega video-demand sistema. Video izposojevalna firma je tudi zagrizeno delovala proti novemu konkurentu, še posebej so se počutili ogrožene, da ne bi prekinili enega najbolj donosnih tokov.
Kljub besedam iz Circuit City-ja o zavezi do sklada Divx-sa zaradi naslednje božične sezone, je spomladi leta 1999 na straneh DVD novic bilo objavljeno da naj bi Divx prodali velikanu (koncernu) Blockbuster-ju, ampak jim to ni uspelo, saj sta dva od šestih udeleženih studiev preklicala dogovor. Za sceno kljub pogajanjem z nepopustljivimi filmskimi studiji, je vsaj en, kljub njegovemu zavlačevanju, dovolili uporabo Blockbuster naslovov. Nepopustljivost pa je rasla z skrbjo, da bi digitalna podoba in zvok postala lahek plen za pirate, kot pri Divx-u in kot pri DVD-ju. Tudi boji znotraj Divks-a niso prav nič pomagali.
Sredi junija leta 1999, malo po enoletni obletnici, je imel šef Circuit City-ja, Dick Sharp dovolj. 16 junija je ukazal ukinitev razvoja in trženja, kar je zaposlenim sporočil prek e-maila, tistega jutra. Plačilni sistem naj bi bil razvit v dveh letih, med tem pa naj bi že obstoječi uporabniki lahko gledali filme. Uradno ni bilo prijavljenih nobenih novih uporabnikov, razen izjemam, so vsakemu, ki so kupili player pred 16. junijem 1999 vrnili 100$. Uporabniki, ki so spremenili CD-je za neskončno uporabo(DivxSilver), so jim dali na izbiro ali dobijo denar nazaj ali pa lahko uporabljajo njihov CD za neskončno uporabo.
Cene player-je so bile raztrgane, bile so veliko nižje od cen DVD-ja, medtem so cene CD-jev padle z 4.99$ na 1.99$ in nato še na 99 centov. Neprodani CD-ji v Circuit City Store so bili ob koncu poletja 1999 uničeni. Do božiča pa so izginile še zadnje delnice Divx player-jev,čeprav so se še kdaj pojavile. Uporabniki Divx-a so bili sedaj sami in so se morali obrniti na eBay.
Junija 2001, 2 leti po koncu trženja in razvoja, je bilo še zmeraj veliko uporabnikov, ki so bili zainteresirani za Divx. Šest dni po po uradnem prenehanju 1. julija 2001, je Divx-ev račun izginil, in divx je postal le lep spomin velikim uporabnikom, kar je prineslo do konca enemu najboljših domačih videih.

2.1. Mayo Projekt

Jerome Rota, francoski haker se je odločil vdreti v Microsoft ter vzeti ASF kodo. Hotel je spremeniti ASF (Advanced Streaming Format) kodek in ustvariti novega, kateri bi dopuščal uporabo MPEG-4 brez omejitve.
In nato poletja 1999 mu je s pomočjo nemškega hakerja Max-a Morice-a uspelo. Ustvarila sta kvalitetnejši video z isto velikostjo ASF filmov. Poimenovala sta ga, po starem Circuit City Divksu, novi ASF Divks. Divks je dopuščal MPEG-4 delček ASF (Advanced Streaming Format) datotek, da so jih spremenile v AVI datoteke. To je bilo pomembno, saj je to pomenilo da lahko skoraj vsak izdan ali že na PC-ju obstoječ video (film), podpiral Divks. To je pomenilo, da si lahko nadomestil ASF (Advanced Streaming Format) avdio in, če si hotel, ga predvajal brez sinhronizacije (slike) in bilo uporabljeno kot MP3. ta prirejena avdio sinhronizacije je dopuščala uporabo visoke kvalitete avdio programa, kot je dovoljeval ASF (Advanced Streaming Format) format.
Kot že vemo MP3 lahko stisne avdio CD z 50 MB na 5 MB zaradi česar ni bilo nič slabše kvalitete ali izgube podatkov.
Odkar uporabljamo AVI datoteke lahko tudi menjamo resolucijo. Saj tudi pri polni DVD resoluciji (720*480) je video kvaliteta še zmeraj dobra. Kar je veliko bolje kot MPEG-1 Video CD formata in čeprav je bil VCD kvalitete VHS je potreboval VCD dva CD-ja za film, sedaj pa lahko dobimo VHS kvaliteto na enem samem CD-ju.

3. Razvoj Divx-sa

Po preporodu Divksa se je rodila nelegalna predelana inačica 3.11 alpha, ter doživela razcvet, saj je lahko en CD imel zapis dvournega filma s spodobno kakovostjo, kar so imeli do takrat za nemogoče. Čez nekaj mesecev pa je nastal Divx 4, ki je obvladal zapis MPEG-4. Vendar sedaj je šlo za legalno ter brezplačno različico kodeka, ki je bil nadgrajen, saj si lahko lepše stisnil zahtevne posnetke in prvič so predstavili kompresijo v dveh prehodih.
MPEG-4 je precej ohlapna zadeva, katerega standard predpisuje način krčenja ključnih slik. Postopek kompresije lahko potekajo na milijone načinov, vendar Divx pozna tri najbolj uporabne:
- Prvi je stalni pretok podatkov, imenovan 1-pass, kar pomeni, da je vsaka sekunda dolga določeno število kilobajtov. Zato je pri mirnih slikah več podrobnosti, pri dinamičnih odlomkih pa pride do kvadrataste podobe.
- Drugi način stiskanje z vedno enako stopnjo stiskanja, ta se pa imenuje 1-pass, Quality-based, kjer se vsak odlomek stisne enako kvalitetno.
- Tretji način se pa imenuje 2-pass, ta pa je naveza obeh prejšnjih in da zato najboljše rezultate, vendar mora izvesti dva prehoda. V prvem prehodu pregleda video (film), v drugem pa pregledani film stisne kolikor more.
Potem pa sledi Divx 5, vendar je treba zanj plačati (ker je last Microsofta), vsaj za popolno različico. Obstajajo pa kar tri različice tega kodeka.
Sledil je Divx 5.01, ki pa je brezplačen kodek, z njim pa lahko gledamo vse Divx filme, saj kodek omogoča gledanje datotek, stisnjenih v tem zapisu in to v vsakem programu, ki obvlada predvajanje AVI datotek. S tem Divx-om pa lahko gledamo filme pri polni hitrosti in ločljivostjo 1920*1080. Drugače pa v primerjavi s štirico ni bistvenih razlik, razen tega, da lahko kodek optimizira novejše procesorje, kar omogoča za četrtino hitrejše delovanje.
Paket Divx 5.01 Pro pa je namenjena tistim, ki se resneje ukvarja z obdelavo gibajočih slik, vendar pa ta ni zastonj. Razlike med drugimi Divx-i in Pro različico, so algoritmi za stiskanje, ki pa je napisan na novo. So pa tudi vdelali nekaj izboljšav, ki pospešijo stiskanje in izboljšajo kakovost. Programerji pravijo, da lahko film kompresiramo za 20% bolje kakor s Divx 4, in kljub temu ohranimo kakovost. Vendar žal tega ne moremo preveriti, ampak video stisnjen s Divx 5 je pri enakih nastavitvah bistveno lepši kot z Divx 4.12.
Sedaj je namesto v enem razporejene kar v štirih zavihkih.
V prvem je že pomembna novost, nadzorna vrstica, kamor morajo profesionalci vtipkati želene in komplicirane nastavitve.
Naslednja stran je namenjena obrezovanju (crop) ter večanje ali manjšanje slike (resize), za kar potrebujemo dodatne filtre. Lahko pa tudi pred stiskanjem prefiltriramo video in na ta način odstranimo morebitne šume in s tem dodatno izboljšamo izid. Nova je tudi možnost izdelave neprepletenega videa (de-interlace) preden ga stiskamo.
Tretja stran pa je z opcijami namenjena profesionalcem. Tu določamo razmerje med najmanjšo in največjo stopnjo stiskanja. Novost je tudi drobljenje podatkov (data partitioning), kateri omogoča nadaljevanje predvajanja videa, res da ne prejemamo vseh podatkov, kar je zlasti uporabno pri prenosu videa prek mreže. Zelo praktičen pa je tudi pretvornik, ki video Divx 5+ pretvori v zapis Divx MP4, zapis, ki je popolnoma združljiv s standardom MPEG-4.
Četrta in zadnja plast kodeka pa je zavihek, s katerim lahko vse mogoče nastavitve shranimo v posamezne profile. Zato je za vsakega, ki se veliko ukvarja z videi vesel vpeljave profilov.


4. Kompresija podatkov

Kljub temu da se kapaciteta računalniških pomnilnikov in medijev veča je nestisnjen video še vedno preobilen, da bi ga lahko brez stiskanja zapisali kamorkoli. Saj bi tak zapis v ločljivosti PAL (704*576) 25 slik na sekundo, zasedel za vsako sekundo približno 20 MB in bi za enoinpolurni film potrebovali kar 110 GB. Zato so na srečo pri Motion Picture Expert Group – MPEG ustvarili algoritem stiskanja videa, ki stisne izvirne podatke le na delček prostora, ki bi ga porabili sicer. In zato lahko danes video stisnemo brez izgube podatkov na manj kot odstotek originalne zajetnosti, kar pa je zelo velik dosežek. Tako, da zdaj poznamo več standardov zgoščevanja, ti pa so:
- MPEG-1 – to je bil prvi zapis, ki je omogočil videa na hišne računalnike. Ta zapis je lahko stisnil video do dvajsetkrat, kar je bilo za takrat velik uspeh.
- MPEG-2 – potem je nekaj let kasneje sledil MPEG-2. To pa je osnovni zapis DVD-jev. Ta standard je bil zasnovan tako, da reproduciran video ni imel vidnih izgub.
- MPEG-3 – po nekaj letih praznine pa je prišel MPEG-3. Iz katerega je nato postal stiskalnik zvoka, sedaj znan MP3, in tako se je začelo razpečevaje glasbe.
- MPEG-4 – Potem pa je potekalo umirjeno rojstvo stiskalnika MPEG-4. Prva šepetanja o tem kodeku pa so se začela, takoj ko je Microsoft izdal novi način zapisa Window Media, ta pa naj bi nadomestil AVI datoteke. V katerega pa je bilo stiskanje že vdelano. Vendar pa je prvi razcvet MPEG-4 doživel ko je francoski heker Jerome Rota (Gej) iz Microsoft kodeka izpeljal nov algoritem za stiskanje v datoteke AVI z imenom Divx.
- MPEG-7 – sedaj pa je v delu MPEG-7, ki pa bo uporaben predvsem za posredovanje videa prek interneta (vsemreže). Ta zapis pa bo trudi še bolj kompakten in bo omogočal neposredno predvajanje (streaming), česar pa zdajšnji algoritmi ne omogočajo. Več pa bomo izvedeli ko bo ta objavljen.
- JPEG – s tem kodekom pa lahko delamo samo z mirujočimi slikami. In tako kot MPEG je tudi JPEG izgubni kodek. Lahko pa izbiramo velikost datoteke in s tem vplivamo na kvaliteto končne slike. Če je datoteka majhna je kvaliteta slike slabša. Zlhko pa večamo in manjšamo zgoščevanje in s tem vplivamo na kvaliteto slike.
- MJPEG – to je format videa, ki je na podlagi JPEG formata slike s to razliko, da je MJPEG premikajoča slika. V sekundi se tako prikaže 25 sličic, ki so različne in tako dobimo video zapis. Ta format je izredno neuporaben, saj zasede ogromno prostora. Predstavljajmo si, da vzamemo sliko, ki je velika 10KB. V eni sekundi video sesede 600KB in tako v minuti 36MB. Za celovečerec, ki traja eno uro in pol bi potrebovali 3,24GB diska.


5. Kaj je DivX Codec

DivX kodek temelji na MPEG-4 compression formatu, to je na novem standardu video stiskanja, ki je visoko kvaliteten in zavzame malo prostora. Navkljub dejstvu, da se divx filme da hitreje kodirati kot ustaljene MPEG filme, pa so mnogo manjši zaradi neverjetne kompresijske tehnologije.
DivX video je navadno kombiniran z MP3 zvokom, kar proizvaja enako visoko kvaliteto video in audio zapisa. Lako pa ga združimo tudi z drugimi formati. Originalno verzijo DivX-a je ustvaril Microsoft, imel pa je blokado, ki je uporabnikom preprečevala kodiranje v AVI format. Ta omejitev pa je bila sčasoma odstranjena, odstranil jo je neki francoski programer. Zatem se je DivX kodek začel hitro širiti v podtalne združbe, sčasoma pa je postal znan tudi širom sveta.
DivX tako omogoča, da se lahko kvalitetni DVD filmi pretvorijo v drugačen zapis, ki zavzame manj prostora in tako lahko film zapečemo kar na zgoščenko oz. dve. Tako lahko naredimo tudi digitalni video recorder na svojem PC-ju. V začetku je bila to osnovna raba DivX kodeka, sčasoma pa so odkrili, da DivX omogoča še mnogo več. DivX kodek je danes na poti, da postane novi standard za filme prav tako kot je MP3 to naredil s svetom glasbe.


5.1. Sorodstvo DivX-a

Xvid – je najnovejši kodek in tudi ta temelji na MPEG 4 kompresiji. Razvit je bil zato, ker je DivX zašel malo v komercialne vode, ta pa je popolno brezplačen in na las podoben. Dandanes je večina filmov, ki jih najdemo na internetu posnetih z XviD kompresijskim kodekom.

3ivx – je nastal tudi iz MPEG-4 kompresije. Končnica videa je MP4. Zvok in slika sta oba stisnjena po principu MPEG-4.


5.2. Stopnje stiskanja DivX

Poznamo več vrst stopenj stiskanja. Kar pomeni za koliko zmanjšamo pretok podatkov (kilobitov/sekundo). To je tudi odvisno za kaj rabimo video in koliko nam pomeni kakovost videa. Za zelo dobro kakovost videa dosežemo to že z 800 Kb/s.

Nespremenjliva stopnja stiskanja (1-pass, quality based), kjer bo ves video stisnjen z enako stopnjo stiskanja. Stisnjenos pa bo le za 50%.

Spremenljiva stopnja stiskanja (1-pass, variable bitrate), kjer se stopnja stiskanja spreminja. To pomeni, da se deli videa, kjer je veliko premikanja in ki so bolj pisani in kontrastni stiskanje pomanjša. Tam kjer je pa obratno se pa poveča. Tako nebomo nikdar vedeli, kakšna bo izhodna velikost videa.

Stiskanje v dveh prehodih (2-pass) je najboljše stiskanje in nam zavzame veliko časa. To poteka v dved prehodih in sicer najprej izberemo 2-pass (first pass) in nato se 2-pass (second pass). Tu lahko bolj natančno določimo velikost posnetka. Prvi prehod umogoča, da najprej analizira ves video (ga na disk lažno zapiše) in šele v drugem prehodu dokončno stisne video.


5.3. Zvočni kodeki za DivX

Teh kodekov je veliko, kjer lahko zvok skrčimo. Med temi sta najvišje pozornosti vredna MP3, AC3 in DivX-ov WMA. Seveda v DivX video lahko vnesemo katerekoli vrste zapisa. Govori se samo o temu na kaksen način ga bomo stisnili.

MP3 ,ki je zelo razširjen za poslušanje glasbe, saj je kakovost za naša ušesa precej nespremenjena in nezaznavna. Vemo da je izvirna datoteka zvočnega zapisa VAW in da je precej velika, hrani pa seveda največ podatkov o zvoku. Seveda lako MP3-ju določimo pretok in tako sami nastavljamo velikost in kvaliteto zvoka.

AC3 , je dolbyjev format in služi za stiskanje prostorskega zvoka. Uporabljajo ga predvsem DVDji, vse pogostejše pa tudi DivX video. Namen je bil ta da se lahko predvaja večkanalni zvok, ki pa je za nekatere filmofobe nepogrešljiv. AC3 lahko poslušamo na 2, 4 ali celo šestih zvočnikih.

WMA je različica zvočnega zapisa DivXa. Tu je podobno kot pri MP3jih, saj lahko zajemamo mono in stereo zvok in nastavljamo poljubno kvaliteto v kB/s.


6. Kako izdelati DIVX format videa

Da bi izdelali divx-ov video formt bomo porabili kar nekaj časa in nekaj znanja. Najprej se bomo morali odločiti kateri grafični vmesnik bomo uporabili. Teh je kar nekaj: Adobe Premiere, Pinnacle Studio in nekateri brezplačni programi kot so: Flask MPEG, TMPGenc ali VirtualDub. Seveda moramo imeti tudi Divx kodirnik (v mojem primeru DivX 5.0.1.).
Z video urejevalnikom lahko vido skrajšamo, povečamo, priredimo zaslon predvajanja, dodamo vsemogoče filtre (ostrino, svetlost, barve,...), opremimo z podnapisi in navsezadnje še stisnemo.
Vedeti moramo tudi to, da je divx-ov format shranjen pod končnico avi, kar nas lahko precej zmede.

Marsikdo je že pomislil, da bi svoje domače posnetke iz videokamere ali VHS-ja pretvoril v digitalno obliko. Ali pa, da bi uporabil računalnik kot video recorder. To sedaj ni več težko verjetno. Vse kar je potrebno, da imate je TV kartica, program za obdelavo videa in DivX kodirnik.
Najprej bomo morali video posneti v MPEG 1 in MPEG 2 formatu, ker je ta hitrejši in ne uporablja tako podrobnega stiskanja kot njegovi naslednjiki. Tako lahko posnamemo vse detajle na videu. Edina slabost je ta, da je npr. DVD, ki je isto posnet v formatu MPEG 2 zasede zelo veliko prostora (3 – 5 GB). Res da je ločljivost zelo dobra nam to povzroči težave, ko hočemo nek film posneti na CD-R (700 MB). V tem primeru nam priskoči na pomoč DIVX. Najprej bomo morali svojemu trdemu disku naložiti veliko dela, da bo posnel tako velik format.

Sam začetek nam lahko prinese marsikatero nevšečnost. Vedeti moramo, če hočemo imeti lepo kvaliteto zvoka in slike najprej preveriti ali imamo dovolj prostora na disku. To je odvisno predvsem od časa in kvalitete videa. Recimo, da bomo za sam začetek posneli video v DVD kakovosti. Vemo da moremo uporabiti format MPEG 2. Problem se pojavi pri naslednjih nastavitvah. Ločljivost mora biti 720 x 576 pik. Pojavi se problem tudi pri pretoku podatkov. Tu lahko zberamo od najnižjega do najvišjega pretoka. Mi pa recimo postavimo standardni pretok za DVD kakovost in to je 6 Mbit/s, saj se pri višjem pretoku kvaliteta ne spremini, samo povečamo velikost video datoteke. Za video smo izbrali nastavitve. Preostane nam samo še zvok. Izberemo neko srednjo vrednost pretoka in to je 160 Kbit/s v MPEG Audio. Ko te nastavitve zberemo preračunamo velikost enournega filma. V našem primeru je to 2,675 GB. Nastavitve smo dokončno nastavili in preostane nam samo še to da film posnamemo.

Ko film posnamemo se moremo lotiti še pretvorbe v Divx format. Za ta del je najbolj uporabiti brezplačen program VirtualDub. Ko v temu programu odpremo video, nas čaka še cel kup nastavitev. Najprej se lotimo avdio kompresije. Če nam zvok ni tako pomemben izberemo slabo kakovost. Mi bomo izbrali DivX WMA Audio V2 krčenje in nastavili na 48kbps, 44 kHz, stereo, 6kb/s.



Ko izberemo avdio kompresijo se lotimo video kompresije. Za DivX kompresijo izberemo codec DivX. V mojem primeru DivX Pro (tm) 5.1 Codec. Tu lahko izberemo več stopenj stiskanja (1-pass, 2-pass 1-pass,...). Jaz bom izbral nespremenljivo stopnjo stiskanja (1-pass), ki umogoča, da video skrči na -50%. Kvaliteta pa ostane enaka.


Ko to naredimo imamo video za polovico manjši in iste kvalitete. Seveda lahko video skrčimo še na manjši del, a je za to potrebno več truda. Vedeti pa moramo tudi to, da bomo tudi kakovost videa zmanjšali. Vse je odvisno od uporabe.


7. Program za prikazovanje podnapisov v DivX videu

Res, da je tudi teh programov kar nekaj in podobnih filtrov, kot je npr. VOBSUB, ki sam avtomatično v vsak predvajalnik doda podnapise. Ker pa je to le filter ima nekaj slabosti, kot je to da podnapisi niso v vektorski grafiki ampak v bitni. Podnapise vstavlja vedno v sliko in nikdar v črno ozadje, pa čeprav je dovolj prostora. Tudi ko sliko razpotegnemo se podo podnapisi tudi deformirali. Če nočemo imeti s tem problemov se bomo obrnili nadvse zelo uporaben program z imenom DivXG400. Ta program nam umogoča da zberemo podnapise v tem programu in potem zaženemo film v vsakem predvajalniku, kjer se nam podo podnapisi pojavili.


7.1. DivXG400 Version 2.83

Je zelo priročen program za vstavljanje pdnapisov v divx filme. Je povsem brezplačen in ga lahko poberemo preko interneta. V temu programu zberemo le lokacijo kjer se nahajajo tovrstni podnapisi in pritisnemo Potrdi (Apply). Podnapisi so v vektorski grafiki in jih lako povečujemo in pomanšujemo neglede na video. Slabost je idino to, da moramo po vsaki nastavitvi na novo zagnati film. Zaženemo pa jih lahko v Media player-ju ob odprtju filma.


Program je zelo preprost. V prostor najdi (search) vtipkamo lokacijo podnapisov z njegovim celotnim imenom. Tu sedaj lahko nastavimo čas predvajanja podnapisov in zamik. Lako pa si tudi prilagodimo pisavo po meri, ter pozicijo podnapisov. Lako jih vstavimo tudi v črni rob, kar je za nekatere višjega pomena, da med gledanjem ne kvari filma.

8. Program za obdelavo Divx videa

Seveda je teh programov cela kopica. Da bi se uzognili zmešnjavi si zberimo zelo enostaven in nadvse uporaben program VIRTUAL DUB.


8.1. VIRTUAL DUB

Program je namenjen obdelavi video-avdio zapisa. Podpira vse vrste le teh formatov. Ima pa tudi pomankljivosti kot so različni encorder-decorder-ji za pretvorbo v druge formate. Le te si moremo naložiti na naš PC-sami. Priporočljivo je naložiti na naš PC K-Lite Codec Pack, ki ga dobimo ma internetu brezblačno (http://www.freecodecs.com). Ta vsebuje veliko tovrstnih codecov za pretvorbo formatov. VirtualDub pa je tudi zelo nestabilen, saj se nam kar hitro lahko podre, če nismo pazljivi.

Uporabnost programa:
Video zapis:
- določanje raznih filtrov (ožanje, krčenje, spreminjanje velikosti formata, dodajanje ozadja, rezanje videa, rotiranje, spreminjanje barv, kontrasta in svetlosti,...)
- določanje slik v eni sekundi
- določanje barvne globine slike
- kompresija videa (tukaj lahko spreminjamo video v druge formate z različni encorder-decorder-ji. Npr.: iz Mpeg formata v DivX. Ta funkcija pa je odvisna predvsem od lastne izbire Codec Pack-ov.

Avdio zapis:
- kompresija avdija (s pomočjo različnih encorder-decorder-ev, ki jih je treba posebej naložiti). Tu lahko krčimo avdio zapis iz najosnovnejšega WAV zapisa do MP3 zapisa. Seveda pa je tukaj še cela kopica drugih zapisov.
- določanje glasnosti zvoka in kvalitete
- zamikanje zvoka (z zakasnitvijo ali predčasno)


9. Najboljši predvajalniki DivX videa

Obstaja že toliko veliko predvajalnikov, da se pojavi že zmeda pri sami izbiri le tega. Na voljo imamo plačljive in tiste, ki so nam bližji in to so zastonj. Osredotočil sem se predvsem na te, ki niso plačljivi in jih lahko dobimo na internetu in na nekaterih CD-jih računalniških revij. Ker pa se razvoj tovrstnih programov tako hitro razvija in ven prihajajo vsak dan nove različice, sem se jaz odločil za tiste, ki so ta hip najnovejše.

9.1. BSP player version 1.00 RC1

Je najnovejša različica toimenskega predvajalnika. Ta predvajalnik je na videz zelo zahteven, a se splača potruditi, saj nam umogoča široko paleto uporabnih orodji. Sestavljen je iz kontrolnega menija in okna za video. Če hočemo priti do menija moramo klikniti na okno za video z desnim gumbom miške. Ta program je kar stabilen, a ga lahko z kakšnim nepremišljenim ukazom kar hitro podremo.
Umogoča nam:
- podnapise (prikazovanje, določanje pozicije, vrso pisave, sence, ozadja, barvo, določanje zamika, hitrost prikazovanja podnapisov, samodejno prikazo-vanje.
- rezanje slike (pan-scan, poljubni pan-scan)
- spisek
- nastavitve (svetlost, kontrast, barve, nastavitve uporabljenih kodekov, nastavitev tipk, preobleke (skins)
- samodejo predvajanje v polnozaslonskem načinu
- vedno v ospredju
- zaznamki


9.2. Windows Media Player 9

Najnovejša različica toimenskega programa. Lahko bi rekli, da je na videz sodobnejši, a ne prinaša kakšnih pretiranih novosti. Tudi v tej najnovejši različici ne moremo vstavljati podnapisov. V menijih je preveč šare in preveč zakompliciranosti. Je pa zato zelo stabilen in hiter. Kontrolni meni in okno za video sta združena. Umogoča pa nam že 5.1 multichannel audio zvok, kar je bilo v prejšnjih različicah vedno problem.
Umogoča nam:
- spisek
- nastavitve (svetlost kontrast barve, nastavitve uporabljenih kodekov, preobleke (skins))
- samodejo predvajanje v polnozaslonskem načinu
- vedno v ospredju



9.3. RealOne Player Version 2.0

Toimenski predvajalnik, ni namenjen samo gledanju divix filmov, ampak na njemu lahko gledamo TV in poslušamo radijo preko interneta. Lako gledamo tudi filme Quick Time .mov datoteke, več vrst zvočnih zapisov in celo Flash animacije. Glede na programsko opšernost tega predvajalnika mu ljudje, ki imajo radi vse v enem nebodo zamerili. Seveda pa bodo tisti, ki se radi pozabavajo z kupico nastavitvami nad tem playerjem zelo razočarani, saj nam ne nudi pretirano veliko nastavitev. Sigurno pa je to prevajalnik, ki mu konkurentje lahko v prihotnosti marsikaj zavidajo.
Umogoča nam:
- nastavitve (svetlost kontrast barve, preobleke (skins))
- samodejo predvajanje v polnozaslonskem načinu
- vedno v ospredju


10. Zaključek

Seveda Divx ne počiva, saj bodo prišli na tržišče novi in še boljši kodeki za stiskanje. Omogočali bodo še boljšo stiskljivost in še boljšo kvaliteto videa in zvoka. Toda pretiravati ne smemo, saj se bo tovrstni zapis enkrat ustavil. Vedeti moramo, da če neko stvar krčimo v nedogled, prej ali slej dobimo slabši efekt. Sigurno pa enkrat stiskljivost ne bo več toliko pomembna, saj bodo prišli na trg boljši mediji na katere bo moč zapisati več podatkov. Tudi internet postaja vse hitrejši, kar bo umogočilo da bomo lahko pobirali večje datoteke (video zapise).




















Literatura:

Revije:

- PEČENKO, Nikolaj: DivX stisni me krepko. V:Monitor. 1(2003). Str. 58 - 63

- neznan Video CD. V: Joker. 10 (2001). Str. 80-83

- neznan Vrtinček divxov. V: Joker. 11 (2002). Str. 80-83

- neznan DivX v peto. V: Joker. 5 (2002). Str. 54,55

- neznan Kiss DP-450. V: Joker. 10 (2001). Str. 72,73





Internet:

- Joker (elektronski vir). 23.11.2003 (citirano: 23.11.2003; 19:17)
Dostop: http://www.joker.siclanki.php

- Vse o DivX (elektronski vir). November 2003 (citirano: 23.11.2003; 18:45)
Dostop: http://www.divxfilmi.com

- What is DivX? (elektronski vir). 2003 (citirano: 17.11.2003; 17:03)
Dostop: http://www.divx.com

hury ::

Hvala hvala hvala hvala hvala hvala hvala hvala
to mi bo fejst pomagalo!!!!!!!!!!!!!!!!!! do zdj sm napisu za kodeke eno 40besed zdle bom pa lahk velik več pa za predvajalnike sm zvedu mal novga , mogoč celo vključim real playerja .....
hvala še enkrat

ps: vidim da si delal temeljito zato me sam zanima če bi mi lahk dal koako idejo za to ka naj napišem v povzetku ,ko men se zdi povzetek mešanica uvoda in zaključka in zato nimam pojma kaj naj napišem not za povzetek?
Pamet je pametna!

wolftrix ::

V povezetku napiš vse skupi zelo na kratko. Sej ti že sama beseda povzetek dost pove. Povzemi celotno seminarsko v nekaj stavkih. Napiš kako se je vse skupaj začelo, kam gre razvoj in kašne so smernice, ter mogoče kaj ti mislš o tem.
LP

gzibret ::

Vprašaj Google in citiraj elektronski vir. Če lahko to delaš na univerzi, ne vem, zakaj nebi tega na srednji šoli?

Pri citiranju ne pozabi napisati, kdaj je bila stran zadnjič obnovljena (če je to možno) in kdaj je bila citirana. NPR:

Spletna stran Ministrstva za kmetijstvo, program pridelave hrane za leto 2004. Url: "www.kmetavz.si/pridelava", obnovljeno 1.1.2005, citirano 1.2.2005.

Če hočeš text, vprašaj Cobiss, Amazon ali kake druge baze člankov (npr. Webspirs). Baze objav poišči na Googlu.

Vsega pa ne bomo servirali na krožniku :| . Potrudi se. Iskanje literature je najpomembnejši element seminarskih.
Vse je za neki dobr!

hury ::

ammmmmmmm sej je vredu elektronski vir sam mormo tud met najmaanj 2 pisna cobiss sm že preprašu toda sam v 3 knjižničah(tu je mogoče napaka)
sej poisku sm skor vse mal me je matralo par problemov ki sm jih skoraj vse odpravil, zdj morm samo še mal preuredit seminarsko napisat povzetek in dodat 2 pisna vira( če ne bom nč najdu bom kr od tule prešvinglu>:D )
Pamet je pametna!

SasoS ::

brez zamire wolftrix, ampak tale tvoja seminarska je polna napak in nepreverjenih podatkov :D

hury ::

kot naprimer (mene tud zanima )
Pamet je pametna!

wolftrix ::

Ej čist možno ja da so neke napake notr. Mel sm 2 različici seminarske. Eno popravljeno in eno nepopravljeno z nekaterimi napakami. Bom pol proti večeru pogledu za tapravo. Drgač pa hvala za opzorilo. Pa motl zihr nebi nobenga če bi povedu kje sm ga usral. Hehe

Quikee ::

"Kot že vemo MP3 lahko stisne avdio CD z 50 MB na 5 MB zaradi česar ni bilo nič slabše kvalitete ali izgube podatkov."
Hm.. itak da je izguba podatkov... ce je pa MP3 loosy kodek. =)

"Potem pa sledi Divx 5, vendar je treba zanj plačati (ker je last Microsofta), vsaj za popolno različico"
Divx 5 ni nobena last Microsofta =)

wolftrix ::

MP3 je res izgubni kodek, toda izguba je takšna, da ti ne boš nikol slišal razlike. Idin če si Spiderman? hehe hec. Tist glede Divx 5 sm ga pa res usral. Hehe.

Goldee ::

mp3 kodiranje ti med drugim izpusti zvoke ki jih tvoje uho nebi slisalo in sam zaseda prostor tist podatek:D , iste sekvence naniza in naredi kodo in jih okrajsa itd itd ... lepa stvar ni kej... no wma je se manjsi a o njem pa ne vem kak dela...:\

hury ::

ja sej za mp3 bi lahk dali tam namesti : in pri tem ne izgubi podatkov -> izgubi le podatke ki jih "ne potrebujemo" toda osnova ostane enaka.

divx si pa zmešu z tem ko si pisu za windows media player pa nisi takoj premislu po moje.
Pamet je pametna!

Quikee ::

Heh sem prebral do konca zdaj... morem rect da je se par ne tocnih informacij. Recimo da se je MP3 razvil iz MPEG-3... pravzaprav je MP3 ... MPEG-1 Layer 3. Dobro bi blo se omenit za audio predvsem AAC in OGG Vorbis, ki se dosti bolj uporabljata v kombinaciji z MPEG-4 kot recimo WMA. Predvsem AAC, ki je del specifikacij MPEG-4. Dobro bi blo se omenit MPEG-4 AVC, ki bi slej ko prej izpodrinil MPEG-4 ASP na katerem temeljijo XVID, DiVX in podobni. Omenit bi blo tudi treba razlicne container formate, kot so Matroska, OGM, MP4 (spet del MPEG-4 specifikacij) in podobni.

SasoS ::

1. Drugi odstavek je napisan tako zmedeno da niti jaz ko vem kaj je divx ne vem kaj si hotel povedati. Divx je bil enostavno DVD ki je bil dodatno zakodiran in si ga lahko gledal samo 2 dni po avtorizaciji.

2. francoski haker se je odločil vdreti v Microsoft ter vzeti ASF kodo.

Jerome Rota aka "Gej" ni nikamor vdiral. Če bi, bi bil danes v zaporu. Marsikdo tudi ne ve, da so bile prve različice Microsoft Mpeg-4 kodeka prosto odklenjene tudi za avi format. Šele kasneje so ga zaklenili za asf in Gej je samo odpravil to zaščito. Tako je bil originalni Divx ;-) 3.11 samo prepakiran Microsoftov Mpeg-4 codec. Ali je bil legalen ali ne bi moralo odločiti sodišče...jaz ne vem (pravzaprav edino kar je bilo "narobe" je, da si z divx 3.11 dejansko distribuiral popravljen microsoftov file...to je lahko kvečjemu kršenje avtorskih pravic).

3. Čez nekaj mesecev pa je nastal Divx 4

Nisem ziher za točen cajt, ampak od 3.11 do 4.0 je minilo nekaj let in ne par mesecev. Prav tako je bil Project Mayo codename za divx 4 in pa opensource projekt...kasneje ko se je Divx Networks odločil divx4 prodajat so codec spisali na novo, iz baze kode Project Mayo pa kasneje nastane xvid.

4. Mp3 ni MPEG3 pač pa MPEG1 layer 3. Obstajata tudi MPEG1 layer-1 in 2. MPEG3 so razvijali za HDTV, kasneje pa to dodali v MPEG2. Tako MPEG3 standard ne obstaja.

5. MJPEG ni neuporaben :D. Ker nima motion estimationa in delta framov je procesorsko zelo nepotraten. Polna PAL resolucija se bp kodira že na p3-500 v realnem času. To je primeren format za vmesno pretvarjanje (zajemanje iz tunerja...).

6. Divx audio ne obstaja. Bili so poskusi da bi wma podobno kot MS-MPEG4 priredili za avi fajle, a kaj ko je WMA precej slabši format od mp3-ja.

Naprej od 6. točke se mi ni dalo brat :P

hury ::

pomeni nekaj napak upam da jih ni več js sm prebral pa nism poleg 2 tuki nobene druge napake tk da če ker vidi kako napako naj pove.
pa ve kdo kak dela una wiklopedia al ka je kk iščeš z njeno pomočjo?
Pamet je pametna!

bobby ::

http://www.fh-friedberg.de/fachbereiche...

MPEG-3 standard še kako obstaja, vendar se ga ne uporablja


drgač pa glih delam seminarsko o digitalni televiziji pa je tok tega šita da glava peče.


MPEG @ Wikipedia
~ ~ ~ ~
~ ~ ~ ~
~ ~ ~ ~ ~

bobby ::

uff, sorry, šele zdele sem ugotovu, da sem zelo staro temo obudu k življenju!!
:D
~ ~ ~ ~
~ ~ ~ ~
~ ~ ~ ~ ~


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Snemanje avi filmov

Oddelek: Pomoč in nasveti
372631 (2027) gruntfürmich
»

[divXvid] štekanje/trzanje pri predvajanju (strani: 1 2 )

Oddelek: Zvok in slika
5011402 (5291) yoco
»

NanDub

Oddelek: Zvok in slika
131395 (1049) zile

kateri program uporabiti za kompresijo videa v DivX formatu (delam iz DV AVI formata)

Oddelek: Zvok in slika
401922 (1174) nemesis
»

DVD-DIVX

Oddelek: Pomoč in nasveti
71209 (1047) matevzm

Več podobnih tem