Kako dokazati/odkriti višje dimenzije?

Em jaz se nažalost v te dimenzije glih ravno ne spoznam mislim pa da je dimenzija dimenzija kakor živimo pač živimo kdo se bo ukvarjal s tem ??

Če je prostor ukrivljen, potem rabiš dimenzijo, v katero ga ukriviš. In če rečemo, da je čas četrta, potem rabimo peto, v kateri lahko prostor krivimo. Predstavljaj si tako, da imaš v 2D prostoru eno površino, ki jo hočeš ukrivit. Edini način za dosego tega cilja je, da vzameš tretjo dimenzijo in potem lahko kriviš po mili volji.
Torej za dokaz 'višje dimenzije' potrebujemo samo dokaz, da je prostor ukrivljen. (najmanj) peta dimenzija potem sledi iz tega.

v eni knigi sm prebral zelo "simpl" nacin za dokazovanje dodatnih dimenzij... Avtorja se sicer ne spomnim ampak pomagal si je tako, da je matematicne probleme razlagal v 2D vesolju.

Torej, "vesoljcki" ki vidijo samo prvi 2 dimenziji ne vedo ce je njihov prostor ukrivljen v vsiji (3ji) dimenziji. "najlazji" nacin da to ugotovijo je ta, da potujejo naravnost v eno smer, in ce nekdaj pridejo na mesto, kjer so zaceli bodo vedeli, da je njihovo vesolje vkrivljeno v 3. dimenziji in s tem dokazali, da le ta obstaja.

Ta princip v teoriji deluje tudi za nase vesolje, zal pa je sama ideja na prakticen preizkus cisti nesmisel... Post sm napisov sam zato, da sm povedov da se da dokazat visje dimenzije... Lp

Dalje maš čudovito računanje v šestih dimenzijah:
Npr. delcu določiš vektor (x,y,z,t,p,r).
T.J. da je delec z verjetnostjo p od točke (x,y,z) v času t oddaljen manj kot r.

Drugo ime za teorijo (formalizirano z matematičnimi orodji ali pač ne) je kognitivni model zgrajen v naših možganih ali pač na kakem drugem miselnem stroju.

Imamo množico možnih modelov izmed katerih nekateri bolje drugi slabše pojasnjujejo svet. Najprej izločimo iz te množice tiste, ki ne uspejo pojasniti vsaj enega pojava, eksperimenta, nato preostale rangiramo po preprostosti (natančneje po kompleksnosti Kolmogorova). Najpreprostejšega nato požegnamo in mu pravimo resnica. Če operira z n dimenzijami ima vesolje torej n dimenzij. :)

Potem - v teoriji dimenzij ne moreš mimo pojavnosti v smislu "realizirane" oz. "nerealiziranih" realnosti.
Velik problem, če vrtaš tukaj, je pojasnit ogromen bandwidth oz. data-storage capability prostora. Nadaljni problem je ključ, po katerem se "premikaš" med dimenzijami, če je to mogoče.
Bi se dalo teoretično razložit z verjetnostmi. V praksi nemogoče, ker je delcev enostavno preveč oz. bi rabil računala, ki so vpeta v zunanji "verjetnostno fiksirani" prostor. (popolnoma determiniran)
Bi se še dalo razpravljati, če je naša realnost determinirana oz. ni.