ogrevanje na olje ali na strom ?

no tudi mi pokurimo kar neki olja, ceprav imamo dost novo pec ... njena poraba naj bi bla 2.6l/h, kar pomeni da skuri 325 SIT/h.

Po drugi strani mamo montirano tudi klimo panasonic inverter, ki pri max obremenitvi kuri 1kw, torej 20.4 SIT/h. Razlika ocitna.

problem je le v tem, da je toplotna moc peci na olje 38Kw, klime pa 4Kw ... danes pravkar testiram, ce se da spodobno ogret celo hiso.

Za poleti je klima vec kot dovolj mocna za shladit celo bajto ...

ce to drzi lako nafto fuknem ven in se 24/7 grejem na strom !!!

Kaj pravite ?

nebivedu fora da pokuri recimo 1 KW greje pa za 3 KW je izkoristku plina, pač je notri taboljši olin ki ima 1/3 izkoristka ali celo 1/4 ne vem ampak ko sem nabavlju klimo mi je možakar razložil da je nekako tako. Fizika pač. LP

Sem ziher, ker imam peč, ki ima 2 kurišči. Eno je za olje in drugo za drva. V tistem kurišču za olje lahko montiraš tudi gorilec za plin. Prižgani sta lahko obe in ko sem jo kupoval smo testirali pri prodajalcu. Kupil sem peč z obema gorilcema - na plin in olje, vendar nikoli ni dovolj denarja, da bi cisterno za plin postavil in kupil.
Poraba plina na moji 30kW peči pri 93% izkoristku je bila mogoče za pol litra višja kot poraba na olju.

Vsekakor pa je treba računat, da je plin pol cenejši od kurilnega olja, tko da tudi če bi bilo 40% več porabe plina se splača.

itak pa je klima uporabna ce zunanja temperatura ne gre pod nulo, to se pravi v prehodnih obdobjih in ne v tahudi zimi, sicer ti zunanja enota zmrzuje in posledicno se klima izklaplja oz. celo obraca toplotni tok da tali zunanjo enoto

On ne govori o klasičnem električnem gretju, temveč o toplotni črpalki.

Jaz uporabljam po najhujši zimi olje, ko pa so temperature vsaj podnevi nad ničlo, pa klimo.
Izračun:

peč na olje ima v prehodnem obdobju slabši izkoristek, ker (običajno po nepotrebnem) ogreva kurilnico (in dimnik) 24 ur na dan, ogrevanje stanovanja pa potrebujemo v glavnem ponoči (vsaj tisti ki smo dopoldan v službi) ter čez vikende - ampak takrat imamo na voljo elektriko po nizki tarifi - 14,27 SIT za kWh. In če v prehodnem obdobju (oziroma vedno kadar so zunanje temperature nad +5 stopinj) za ogrevanje uporabimo klimo (kot toplotno črpalko, kar omogočajo praktično vse klime) je računica zelo jasna. Ogrevalna sezona recimo traja 6 mesecev, od tega sta dva (januar in februar) premrzla za klimo, ostali štirje pa primerni. Če privzamemo, da prihranimo 40% kurilnega olja, dobimo:

Ogrevanje samo na olje, 2000 litrov, 314.721,60 SIT (cena danes s prevozom, elektronska trgovina Petrol)

1200 litrov: 189.455,80 SIT. Razlika: 125.265,80 SIT.

Manjkajoče kWh nadomestimo s toploto iz klime, faktor izkoristka 3:

1l = 11,86 kWh

manjka 9488 kWh toplote, torej 3163 kWh elektrike (ostalo je dobitek klime). Po nizki tarifi je to 45136 SIT, seštejemo in dobimo ceno ogrevanja na sezono:

234591,81 SIT oziroma 80129,79 SIT prihranka ali podarjeno klimo (brez montaže)

V naši bajti je eno nadstropje ogrevano z oljem eno pa s klimo. V tistem ki je ogrevano s klimo spimo in ogrejemo samo kako urco pred spanjem. Dobra izolacija+klima se nam zelo splača. Z oljem pa grejemo pač prostore v katerih smo večino časa: dnevna, kuhinja, kopalnica, računalniška soba....

nevem kako je z oljem ali klimo...
pri nas doma imamo plin (ButanPlin) in ob vrhuncih zime (recimo trenutni čas) nam zadostuje 1000 litrov za en klinčev mesec. Cena za 1000 litrov je vsako leto za 30-40 jurjev višja , torej za eno polnenje smo letos preplačali 130k. to ni normalno. ko smo kupli cisterno in preštelali iz drv na plin so nam itak oblubljali da je plin ogrevanje prihodnosti, itd...takrat so ble cene za 1500 litorv okoli 75-80 jurjev...a zdej?!

Sicer imamo kr veliko hišo, ampak nima veze, ker se itak ogrevajo samo tri spalnice, kuhna/dnevna in kopalnica...skupej torej cca. 125 m^2... IMO je to tumač preveč keša za ogrevanje...

edit: sam pa se sprašujem, ali je sploh kaj prihranka pri tem, da ogrevamo samo določene prostore? je morda efekt (basic vrata iz enga prostora v drugega niso glih najboljši izolator), zaradi izgube toplote v hladni prostor zraven, tok očiten? bi blo manj porabe če bi kurli celo hišo?

Moja napaka ni dal letos sosed za plin tok denarja, ampak lansko leto, drugače od oktobra do sedaj nebi mogel kurit.

nebivedu: ne vem kaj ti ni jasno. Razpredelnica je narejena tako, da ti zadnji stolpec (ne vrstica) kaze ceno za proizvedeno koristno energijo iz razlicnih energentov. Torej: UNP v cisterni (ki ga navajas) ima v najboljsem primeru kurilno vrednost 7.23 KWh/l, kar ti pri peci, ki ima izkoristek 95% in ceni 139sit/l nanese, da za KWh koristne energije (toplote) placas 20,24sit, pri olju pa ti ta izracun pove, da za isto KWh placas 15,62 sit.

Racunica ti pokaze, da je pri relativno dobro izolirani hisi, kvadrature 150m2, ki ima letno porabo 70Kwh/m2 razlika med ogrevanjem na olje in plin razilke:
letni strosek olje (10500KWh) * 15,62 = 164.010 Sit
letni strosek plin (10500KWh) * 20,24 = 212.827 Sit

Razlike je 48.000sit kar je skoraj 30% razlike. Racunaj pa, da smo vzeli zelo dobro izolirano hiso, zelo dobro pec in kvaliteten UNP plin....

Sosed ima bolj slabo izolirano hišo. Na sezono je porabil okoli 1500 litrov olja za ogrevanje. Lansko leto septembra je zamenjal gorilec in predelal vse na plin dodal je drugi dimnik(u bistvu je dodatna cev potisnjena v dimnik, tako da mu je še zmanjšalo premer), vse ostalo je ostalo nespremenjeno. Do januarja je porabil 700 litrov plina, ki ga je naročil 2000 litrov iz kozine, kjer ga je dobil po 115 sit.

Verjamem da po izračunih pride tako kot si napisal - tukaj ne morem oporekat, vendar kako to da je sosed potem porabil samo 700 litrov plina, ko pa je eno leto prej porabil v istem času(pa ni bilo toliko mraza kot letos) že 1100 litrov kurilnega olja.

BigWhale,

seveda je že vse upoštevano. Mesečno se odčitavajo števci ... OK, mogoče plačujejo 20k sit, kar je za letošnjo zimo odlično. Mi smo letos za olje porabili 400k sit. Hiša je stara, z slabo izolacjo.

15 cm, a ni to malo pretiravanje? Kolko vem zidarji in podobni obrtniki zagovarjajo že 5 cm stiropor.

Lp

Malo bolj razloži delovanje "luknje".

The HOLE project :
-
-
...

Meni nekakor ni jasno kako bi uravnavala temperaturo hiše ena navadna luknja. Potem bi lahko človek celo hišo v zemlji skopal. Poraba energije bi bila minimalna. Le zakaj še niso takšne hiše vsakdanja praksa? Edino kar moti je videz, ker se ne vidi kaj imaš

Lp

glinik - večina toplotnih črpalk uporablja geotermično energijo (razen toplotnih črpalk, ki uporabljajo toploto zraka, zunanjega ali notranjega - rekuperacija). Geotermica

nebivedu - O luknji...
Prvič moraš imeti hišo postavljeno na kakšni zelo trdni kamenini, da se bo luknja obdržala in hkrati ne ogrožala same hiše.
Drugič pasivno hlajenje preko luknje, se ne more primerjati z aktvinim: Toplotne črpalke zato črpajo pod zemljo vodo, pustijo, da jo zemlja segreje in črpa nazaj na povšje in se z njo ogreva/hladi hišo (odvisno od letnega časa).


Zato je bolje iti v postavitev toplotne črpalke, ki ne potrebuje tako širokega izkopa. Poleg tega lahko v primeru zadostnega pretoka podtalnice izkorišča tudi toploto le te.
Vse skupaj je seveda namenjeno nizkotemperaturnemu ogrevanju, po večini talnemu (radiatorji so veliko večji od običajnih visoko temperaturnih.)

Idealno je seveda, da živiš v bližini term :)

Back on topic:
PRIMERJAVA RAZLIČNIH OGREVANJ HIŠE

Da bi lahko nekaj primerjal, moraš imeti enake izhodiščne pogoje. Lanskega leta ne moreš primerjati z letošnjim. Kot ni primerjati prejšnji teden s tem.
Da bi bila primerjava kolikor toliko zanesljiva, potrebuješ recimo dva soseda, ki kupita enako tip hiše (klasično zidane ali še bole montažne) z enako izolacijo, okni, ostrešjem itd. Eden se ogreva na olje, drug na elektriko in oba na enakem področju hiše vzdržujeta enako temperaturo, imata enako porabo tople sanitarne vode in enako število prebivalcev, hišnih ljubljenčkov (v pasivnih hišah je dovolj na obisk povabiti prijatelje in ogrevanje ni več potrebno, človeško telo namreč oddaja dovolj toplote), enako pohištvo (volumen zraka enak), stene enakih barv in tla enakih materialov... potem lahko primerjamo rezultat.
Če bi imel na voljo več takšnih parov sosedov nepremičninskih dvojčkov, bi se rezultat spreminjal glede na:
- velikost ogrevanja prostorov
- ceno energenta
- vreme

koliko znaša začetna investicija? samo okvirno me zanima.

zee

nas je toplotna črpalka stala cca 2.250.000,00 SIT

Prej smo na leto pokurili 3.500-4.000 l kurilnega olja


Lp, VidKo

StepniVolk: Toplotne crpalke z implementiranim odvzemom toplote imas po ceni od najdrazje do najcenejse tako:
TC - voda/voda (samo vrtina pride cca 1,5Msit)
TC -zemlja/voda (polaganje zemeljskih kolektorjev rabis cca >400m2 primerne podlage- strukture zemljine)
TC -zrak/voda (nic dodatnih posegov...nedelovanje vecine TC pod -5 stopinj)
Drzava subvencionira 50% investicije oz. do najvec 0,5msit
Sam sem dobil lansko leto predracun od knut-a za TC zemla/voda 2Msit brez zemeljski del (izkopa) ter polaganja kolektorjev.

Sam sem v montazni hisi (ogrevanih cca 130m2) postavil pec na pelete investicija komplet nove kotlovnice (pec, gorilec, zalogovnik, transportni polz,regulacije, pumpe, hidravlicni sistem) je bila 1,1Msit in zaenkrat sem relativno zadovoljen. Porabo sem pri -15 stopinjah imel 23kg peletov/dan..je pa kurilnica se neizolirana/zaprta (kotel se hitro ohlaja). Bom videl kako bo drugo leto, ko dokoncam se klet.
Sam pa tudi razmisljam o ogrevanju spalnega dela v prehodnih obdobjih z klimo saj se izkoristek peci pri zmanjsani moci kar mocno zniza. Za sanitarno vodo pa imam ze sedaj postavljeno TC.

hvala VidKo!