prevod programerskih izrazov

Meni se zdi ok... Pa tale slovar tud pravi, da je ok.

Woof.. sploh ne vem zakaj rabs slovenske izraze.. ce je cela sintaxa angleska nej bo se vse ostalo.. drugace noben ne bo znal brat kode za tabo Itak pa je prihodnost v izvozu in ne v sloveniji, ce smo lih na tem.

Se vse tiste slovenske knjige za programiranje bi mogl prepovedat kar se mene tice. Tist k ne zna anglesko itak nima kej programirat.

Ti delaš kot programer, da si tako pameten? Jaz delam na delovnem mestu programerja in mi je všeč, če se nekdo lepo izraža o določenih postopkih. Ali obstaja razlika:

- "Sem naredu progi ki ateča bazo in deleta bekup"

ali pa

- "Sem naredil programček, ki pripne zbirko podatkov in pobriše arhivske datoteke"

Kar pa se tiče knjig - zakaj sploh prevajamo leposlovje, če pa je menda vsaka knjiga v originalu najboljša. Si bral Da Vincijevo šifro? V angleščini ali italijanščini?

Če pa gremo še naprej - zakaj pa sploh govorimo slovensko, dejmo rajš anglešk, se bolj splača, al pa špansk al pa kitajsk ...

Tukaj je tudi Microsoft veliko naredu za slovenščino. Daj enkrat poglej, koliko lokalizacij njegovih izdelkov obstaja. Potem pa se še vsi zajebavajo, kako smešni so slovenski izrazi. Jaz jih uporabljam. Kaj manjka izrazom Kopiraj, Odložišče, Slovar sopomenk itd.?

Pa še to - angleško znam tud, sem se je učil v osnovni in srednji šoli ter na fakulteti in jo uporabljal med bivanji in na potovanjih v tujini. Mislim, da jo govorim tekoče, pa ti?

Sklemen

narobe sva se razumela. Mislil sem na user interface, ne pa na kodo in imena spremeljivk.

Na živce pa mi grejo uporabniki, npr. worda, ki jim nekaj razlagaš, kje naj kliknejo, pa jim ne gre in ne gre, ker niso vešči tega programa, pol pa se zgovarjajo, da če bi sedeli za angleško različico programa, pol bi takoj naredl ...

SKlemen

ne ni bistveno, ampak če je firma internacionalna ... ali pa načrtuješ, da bo ... npr.

Sklemen

Še en argument v prid uporabe slovenščine je, da tako manj vešči programerji lažje razumejo kakšen koncept, ker ob uporabi druge besede dobijo tudi druge asociacije.

Hm, če bi moral zdaj na hitro prevesti, bi verjetno "event driven programming" prevedel kot "programiranje na osnovi dogodkov", raje kot "dogodkovno programiranje". Je sicer daljše, samo so besede običajnejše in predvsem dokaj nedvoumne.

No, jasno "dogodkovno programiranje" tudi ni slabo - to govorim bolj za kak drug izraz. Saj to je tudi prednost enostavnejših besed: lahko uporabiš več variant, pa bodo še vedno vsi vedeli kaj pomeni.

To nima čisto konkretne veze, samo se mi zdi, da se pri naših prevodih kar malo pretirava z izumljanjem novih besed samo zato, da je v slo. prevodu enako število besed kot v eng. Mogoče iz praktičnih razlogov - up. vmesniki pa to. Razlog zakaj nekateri prevodi izpadejo smešno je, da so te nove besede sestavljene čisto po *leposlovnem* principu, pa še to po nekem preseratorskem - skoraj vidim tip študentke filofaksa, ki prevaja slovensko verzijo MS Windows! To potem jasno izpade precej drugače, od recimo ang. orignala, ki so večinoma napisani v orto tehničnem stilu - recimo, če pogledaš stil dosti ang. sporočil v raznih dialog oknih in nasploh vsi up. vmesniki ... niti pod razno ne bi šel tako pisat članka v časopisu ali knjigo. Plus, ne misliti, da so ang. origniali tako zelo razumljivi za angleško govoreče ljudi! Kar dostikrat slišim (in berem) kake Američane ipd. kako se divijo in nasmihajo ang. izrazom, ki se meni zdijo že skoraj del folklore.

Ok, pomoč in dokumentacija je potem spet 3. stvar. Poanta je v tem, da imata tako teh. angleščina kot teh. slovenščina nek svoj poseben stil, in dosti slo. prevodov programov enostavno ni to.

Sklad.

kako se prevede thread? Kaj sploh je to?

Nit. Več @ wikipedia.org.