» »

Uporabnost rezultatov našega šolskega sistema

Uporabnost rezultatov našega šolskega sistema

Go-ahead ::

V neki temi sem prebral kritiko študijskega programa na strojništvu, poleg ostalega je omenjeno učenje Fortrana. Tudi sam sem se na tem faksu učil ta programski jezik, kateri se mi je že takrat zdel zastarel, zato me je ta navedba zelo presenetila in obenem spodbudila k razmišljanju, da slovenske šole izdelajo neuporabne kadre, kateri se morajo za opravljanje nalog v službi kar nekaj časa "uvajati".

Npr. Strojni inženir bi po mojem moral znati koinstruirati z vsemi CAD/CAM orodji. ne pa da ko pride v službo se jih šele začne učiti.

Verjamem pa, da je na ostalih faksih podoben sh...

pablic ::

Na faksu te naučijo osnov, če bi te učili uporabe programov v 1, 2 letniku bi do diplome bilo že vse zastarelo. Kar se pa tiče fortrana sem tudi jaz imel podobno mnenje; ali se je potrebno učiti jezika iz 90-tih? Vendar so tu pomembne matematično-numerične osnove, ko jih obvladaš jih lahko napišeš v poljubnem programskem jeziku. Poleg tega sem spoznal da je veliko matematično zahtevnih programov napisanih v fortranu (ja tudi verzije ki so bile izdane par mesecev nazaj) in se C ali C++ uporablja le za GUI!
Seveda pa kar nekaj studentov obvalda kar nekaj programov, vendar je to na studentu da se nauci (ker je strojnistvo zelo sirok pojem, to ni omejeno samo na CAD/CAM programe ampak se marsikaj drugega)

Go-ahead ::

Predvideval sem, da bodo padali takšni komentarji, v smislu faks ti da osnove, da gre samo za trening možganov,... . Toda te osnove ti lahko poda na sodobnejši način. Vem, da večina študentov zaradi lastnega angažiranja obvlada razna dodatna znanja, vendar zakaj je potrebno lastno angažiranje. Zato ker verjetno že sedaj vedo, da bodo ob iskanju službe razpolagali z uporabno konkurenčno prednostjo zanimivo za podjetje katero išče kadre.

gzibret ::

Če te fax nauči vsaj malo misliti in razmišljati, potem je njegov namen dosežen.
Vse je za neki dobr!

Tear_DR0P ::

Hmm jst sm tud mnenja da slovensko šolstvo sproducira en kup ljudi z 10 ali več let starim znanjem, ki je sicer temeljnega pomena, ne pa tudi uporabnega. Vsega ostalega se moraš naučiti sam. Ampak se je prekleto težko naučit dela s clustri, grafičnimi postajami in podobnimi rečmi, če ti na faksu to ne omogočajo ravno.

Recimo ena stvar za ketero vem je to da na švedskem zaključni letnik študentov arhitekture postavi blok, ga opremi in pripravi za uporabo. V sloveniji, kjer se tako trkamo po prsih kako smo boljši od večine EU, se kej takega še nismo spomnal. Pa bi kamot vsaj kak študentski dom postavl.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

dr.J ::

Nekaj si zapomnite: noben fax ni šnelkurz za pridobitev točno določenega (uporabnega) industrijskega znanja, kar rabi neka fabrika.

To, kar se da brezplačno naučiti na naših faxih, je povsem na evropskem nivoju (mislim na naravoslovje). Si konkurenčen.

Thomas ::

> noben fax ni šnelkurz za pridobitev točno določenega (uporabnega) industrijskega znanja, kar rabi neka fabrika.

Se povsem strinjam s tem obrnjenim mnenjem. Jebeš znanje za gospodarstvo, to je bluz! Ma gospodarstvo da se kaj nauči od (naravoslovne pa tudi druge) znanosti, pa to potem izkoristi na trgu kakor ve in zna!

Da bi pa naprimer železarji narekovali metalurškemu faksu kakšne kadre da hočijo ... no go! Nej se raje potrudijo uporabiti največ tistega, kar dobijo. Sicer so že na poti v muzej - kot eksponat.

Maria ::

Mnogo (večina najboljših) profesorjev na zahodu redno vzporedno dela z industrijo, kjer črpajo tematiko, primere, probleme in vsebine za razširjanje in razvijanje bazičnega znanja in na koncu skoraj ne moreš reči, kaj je bilo prej: jajce ali kura.

Posledice teh sodelav so spin-off firme, ki služijo na novo razvitih rešitvah problemov realnih projektov z industrijo.

Maria

64202 ::

En nitpick:

> Kar se pa tiče fortrana sem tudi jaz imel podobno mnenje; ali se je potrebno učiti jezika iz 90-tih?

Fortran je najstarejsi "high-level" jezik in je nastal verjetno kar v 50-tih. Zakaj je fortran za inzenirje pomemben:
- Jezik je zelo preprost in se ga da zelo dobro (preprosto) optimizirati za hitro racunanje. Prakticno noben C/C++ kompiler ne dosega fortrana, mogoce intelov.
- Obstaja OGROMNO stestirane in optimizirane kode za vsa tehnicna podrocja. Najhitrejse knjiznice za matricne operacije so za fortran.

dr.J ::

Pri nas firme v veliki večini delujejo bolj na principu iz rok v usta;
sodelovanje med faksi in industrijo pa je tako kot vse drugo povezano zlasti z denarjem.
Čiste akademske radovednosti je premalo.

BigWhale ::

> Ampak se je prekleto težko naučit dela s clustri, grafičnimi postajami
> in podobnimi rečmi, če ti na faksu to ne omogočajo ravno.

Ce se kot racunalnicar sam ne mores nauciti nekaj tako v bistvu preprostega, potem si zgresil profesijo. Ce pa mislis, da te bodo to na faxu ucili, se pa motis. Fax ti da kaj drugega.

64202 ::

Pri nas fali tole: stran na www.research.ibm.com

drejc ::

Al pa da te učijo Ocaml. :(

64202 ::

Kje si se pa ucil ocaml? Jaz bi tut! :D

drejc ::

Če b povsod učil javo, neb dost sfalil imo.

BluPhenix ::

Nekateri pač ne dojemate, niste še dojeli poante faksa.

Brez lastnega švica ti je vseeno ali greš na faks ali ne, point faksa je da te vpelje v "inženirsko" razmišljanje, ne pa da te uči programiranja v modernih jezikih.

Zakaj Fortran je bilo lepo napisano zgoraj, marsikdo med vami bo ostal še bolj začuden, ko bo prišel v industrijo in videl, da se zam uporablja tudi 10 let stare tehnologije za izdelavo zelo pomembnih stvari.

En tak lep primerk je recimo industrija kjer se uporablja real-time mikroprocesorske sisteme (letalska, ...), v veliki večini vse skupaj laufa na 386 procesorjih, počasi razmišljajo o 486kah. Zakaj tako? Preprosto, ker so najbolj preverjeni in to je pomembno v industriji ne pa uporaba najmodernejših stvari.

V fortranu je napisano tudi jedro programa spice, ki je de facto standard programje za simulacijo električnih vezij (in še marsikaj drugega).

Sicer pa ne moreš primerjati študija arhitekture, kjer smiselno da ustvarjaš z modernimi metodami in naravoslovnih faksov.

drejc na FRIju imajo javo.

Sicer pa se prebijte do višjih letnikov kjer je treba ponavadi začeti počasi migati, ali pa do diplome kjer opaziš, da ti pridobljeno teoretično znanje zelo koristi, bolj kot bi ti praktično.

_marko ::

Mene bolj kot kaj druga zanima kje bom več odnesel od študija. Torej diplomanti morajo biti konkurenčni na EU in ostalih razvitih trgih(vrjetno še več kot samo konkurenčni zaradi velikosti SLO)

Če bom več odnesel v tujini naš sistem ni dovolj dober, ga je treba spremenit.
Ne zdi se mi namreč normalno, da se bom trudil 5 let za diplomo in potem nebo kaj dosti vredna v drugih državah.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Go-ahead ::

Ali se v Sloveniji (razen na redkih faksih ) kdo poteguje za študente z najboljšimi ocenami ???

gzibret ::

Konkurenčen na trgu dela boš takrat, ko boš znal sam poiskati potrebne informacije, znal samostojno reševati probleme, znal "sukati jezik" in ne boš težil nadrejenemu za vsak drek.

Zgoščeno povedano: če boš znal razmišljat.

Kdo danes ve vse? Pa koliko različnih panog obstaja na svetu. Fax ti da znanje za industrijo. Ja, ja, ja my ass. Lahko te izšolajo za inženirja gojenja jabolk. Vse boš vedel o jabolkah, ampak, ko boš končal fax, noben ne bo rabil sadjarja jabolk. Za hruške pa te ne bodo vzeli, ker si pač strokovnjak za jabolka. Raje bodo imeli splošnega strokovnjaka za kmetijstvo (ali sadjarstvo).

A štekate? Bolje, da se na faxu naučite "gluposti", kot nekateri temu pravijo in da te gluposti zaštekate in jih znate razrešiti in obrazložiti na izpitu. Zakaj? Ko boste prišli na delovno mesto, prva naloga, ki jo bote dobili, glupost. In če je ne boste znali rešiti - čao oz. boste končali kot vratar :D
Vse je za neki dobr!

Tear_DR0P ::

Jah res je da se moraš sam potrudit in ne vem kaj vse počet. Sam problem je da so naši faksi vse to kar zagovorniki trdite da naj nebi bili.
Faksa še nisem končal, pa je to bolj zarad lenobe, bi že moral zdle diplomo pisat, tko pa v drugem letniku čepim. Ampak, kolega ki študira strojništvo, ima to priložnost da je dobil zaposlitev kot vodja oddelka robotike pri weishauptu. Ko je zagovarjal diplomo, je on predavatelje učil. Vse česar se je naučil, se je moral naučiti v nemčiji, kjer mu je weishaupt plačal šnel kurz robotike.
Sej ne trdim da ti mora faks nudit znanje, nej ti nudi poligon. Končal sem srednjo računalniško v velenju. Naučili so me logike programiranja in pa programiranja v pascalu. V tretjem letniku smo vsi moral spisat dve igrci (v mojem primeru mlin in pa potapljanje ladjic - kolega je pa wolfensteinovo kodo preštudiral in to prenesel v pascal), v četrtem pa si za maturo moral postavit celovit sistem, ali program za vodenje knjižnice, videoteke al pa neki. Nč slabga - istočasno so nam nudl poligon za sestavljanje računalnikov. Ni pa poligona za alternativne operacijske sisteme. Ni blo poligona za grafično delo - mel smo enga starga silicona, ki smo ga vsi vidl sam enkrat - aja pa unix smo tud tam vidl.
Delo s strežniki, clustri in temi rečmi ni kr tko - faks bi ti moral nudit poligon, na katerem bi se ti lahko učil - morala bi bit nekje tudi praksa. Ne pa da maš prakso doma, iz lastnega žepa.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

Jst ::

> Ko je zagovarjal diplomo, je on predavatelje učil. Vse česar se je naučil, se
> je moral naučiti v nemčiji, kjer mu je weishaupt plačal šnel kurz robotike.

In fax mu je dal predznanje, da se je lahko naučil šnel kurz robotike v nemčiji.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|

BigWhale ::

> Delo s strežniki, clustri in temi rečmi ni kr tko - faks bi ti
> moral nudit poligon,

A ti ne? A ne mores rect profesorju, da bi ti rad nekaj s clustri se igral, da bos delal nek seminar, kaj jaz vem kaj in bos nastudiral paralel computing or whatever. On ti pa potem pove kje lahko to pocnes in na katerih masinah?

No, ce se to ne da, potem res sucks...

BluPhenix ::

Po mojih izkušnjah se da veliko zmenit. Če pokažeš zanimanje za neko stvari ti ponavadi ne bodo odrekli pomoči. Drugo je pa da bi imeli to vsi kot obvezne vaje.

Tear_DR0P ::

OK mogoče je to res. Sam nisem študent računalniškega faksa in ne vem kakšne so točne razmere, poznam bolj rekla kazala.

Vseeno pa bi se morala država truditi ustvarjati kadre, ki bodo nekam pasal in ne na zavod za zaposlovanje - govorim pač tisto kar čujem od strica da pojamra (ISP je). Ko išče človeka, mu je dost lažje zaposlit nekoga s srednjo šolo kot nekoga z dipl. ing. - oba mora tri mesece plačevat za to da ju uči, sam slednjega 2x do 3x več.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

Thomas ::

> Vseeno pa bi se morala država truditi ustvarjati kadre, ki bodo nekam pasal in ne na zavod za zaposlovanje

Ne more se. U bistvu se je že trudil ranjki Stipe Šuvar, da bi z "usmerjenim izobraževanjem" zadovoljeval "združeno delo" ("udruženi rad") s primernimi kadri.

Ampak ko ti pridejo iz šol, se zamenja sistem, država, nekaj generacij tehnologij, povpraševanja ...

Ni upanja. Nauči se kar se moreš ... potem pomagaj svoji sreči tudi tako, da jo precej toriraš!

Ne ve danes nihče, po čem bo največ povpraševanja leta 2015. Niti jest.

_marko ::

Hja, po 2015 bi se lahko zgodilo, da bi nas delalo občutno manjši % kot zdaj, seveda ob veliko izboljšanem standartu.
Ciljam na eksponentno rast tehnologije. Teh 10 let pomeni precej več kot prejšnih 10 let. :))
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Daedalus ::

Hmm, kolk je meni znano, uporabljajo faxi v ZDA precej tržni pristop. Po čem se povprašuje in zraven kaže dolgotrajnejši trend, v to smer vpisujejo največ. Sicer je slaba stran tega, da včasih prihaja do viškov nekega kadra (no ja, pri nam je to itak stalnica), ampak glede na to, kje so, zgleda sistem precej uspešen. Recimo v petdesetih so za potrebe razvoja zaradi hladne vojne izobrazili ogromno inženirjev. Pri nas bi v podobnem primeru verjetno ogromno pravnikov, ekonomistov in FDV-jevcev (in seveda pušili:D ). Tako da v nekem obsegu bi mogli usmerjat folk glede na trenutne potrebe. Po mojem se da v omejen obsegu napovedat, koga se bo rabilo. In za razvoj tehnologije s področja računalništva, elektronike, tehnike, ipd... je v Slo IMHO definitivno premalo kadra, obenem pa ne kaže, da kaj takega ne bi bilo aktualno 2015.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

Thomas ::

> a, obenem pa ne kaže, da kaj takega ne bi bilo aktualno 2015.

Napovedovanje prihodnosti ima to značilnost, da se praktično vsi zmotijo. Vprašanje torej, kaj zares kaže.

_marko ::

IMO se do neke mere da napovedat kateri kader potrebujemo čez 5 let.
Pač v račun vzameš trenutno izobrazbo , starostno piramido v nekem segmentu ter število ljudi ki dela na tem področju.
Če je večina starih in bodo šli v penzijo se vrjetno splača izobrazit ta kader, če je že zdaj presežek na nekem področju in je tam večina mladih se v naslednih 5ih letih ne more zgodit to, da jih naenkrat zmanjka.
Kaj več kot 5 let se pa strinjam da ne gre napovedovat. Pa še to je vprašljivo!
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

_marko ::

Thomas:
JA, do zdaj še nikoli nisem zasledil, da bi nekdo vsaj približno zadel prihodnost, pa magari za 50 let naprej!
(50 let je bilo včasih zelo malo)
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: _marko ()

Daedalus ::

> Napovedovanje prihodnosti ima to značilnost, da se praktično vsi zmotijo. Vprašanje torej, kaj zares kaže.

Jah, to maš prav. Ajde, pa na krajši časovni rok. Nekak je pa treba poiskati način, da približaš rezultate faksov gospodarski realnosti. Če ne se zna še zaostrit sedanje stanje, ko določenih naravoslovnih kadrov manjka, da je joj, družboslovce bi pa lahko izvažali (če bi jih kje hteli:D )
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

Thomas ::

> Nekak je pa treba poiskati način, da približaš rezultate faksov gospodarski realnosti.

Rezultati faxov se kvečjemu malo časa držijo gospodarske ralnosti. Potem pa ...

Ne. Moja teza je sledeča. Gospodarsko realnost je treba prilagajati rezultatom izobraževanja. To se v precejšnji meri začuda dogaja!

Množice pravnikov, ekonomistov, upravnih delavcev ... čisto uspešno polnijo in peljejo gospodarski vlak naprej.

Ne trdim sploh, da je to slabo.

_marko ::

Lahko da kdo pameten odgovor na:
Bi bilo gospodarsko stanje v Sloveniji drugačno, če bi od leta 90 naprej izobrazili veliko več naravoslovcec in inžinerjev kot pa sedaj?


->Gospodarsko realnost je treba prilagajati rezultatom izobraževanja.
JA, sej druga ti ne preostane danes.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Thomas ::

> Bi bilo gospodarsko stanje v Sloveniji drugačno, če bi od leta 90 naprej izobrazili veliko več naravoslovcec in inžinerjev kot pa sedaj?


Mogoče bi bilo boljše. Mogoče bi bilo slabše. To je odvisno od tega, če bi uspeli prodati tisto, kar bi potem delali.

Ne vem.

Sem pa precej prepričan, da če bi imeli več gostincev, bi turističnih produktov bili sposobni več prodat. Čeprav zapijali bi se pa mogoče potem tudi še celo bolj.

Nočem izpasti cinik ... pa čeprav izpadem.

snow ::

Kaj ono rangiranje univerz v eno lestvico 500tih poznate? Ljubljanska univerza je bila med 450-500, pa je padla ven.
Na prvih mestih pa so večinoma ameriške in angleške univerze.

Kaka ideja zakaj prav te?
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

root987 ::

Daj link pa povej kriterije ocenjevanja.
"Myths which are believed in tend to become true."
--- George Orwell

snow ::

Link: http://www.uvb-online.de/aufgaben/bildung/positionen/2004-08-31_academic_ranking_top500.pdf

Nekaj kriterijev se vidi iz te razporeditve (razne dobljene nagrade, objavlje itd.), drugače pa kitajci delajo to razvrstitev, ker pošljejo veliko njihovih v tujini in pač hočejo, da jih pošljejo na čimboljše univerze.

No zakaj mamo USA USA USA USA UK USA USA ... itd.
Pol enkrat pride ena Švica, pa kaka Japonska...

Mnenja?
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

BluPhenix ::

Če pogledaš le razpredelnico opaziš da so med kriteriji tudi:

Score on Alumni
Score on Size

Torej merijo tudi po veličini univerze in po uspehu in ostalem učencev. Lahko tudi pri nas, tisti ki nimajo narejenih vseh izpitov pač padejo ven iz letnika in bi tudi naša univerza pridobila kakšno točko več.

za kakšne nagrade gre? Moraš vedeti, da so ameriške univerze precej povezane z gospodarstvom, precej bolj kot naše (zaradi tega, ker imajo večje in močnejše gospodarstvo, ne ker pri nas tega nebi hoteli) in tako lahko dobivajo marsikatero nagrado...

Samo to, da je Universita di Trieste pred Ljubljansko je pa že smešno, res me zanimajo kriteriji.

Lahko bi pa tudi sam poznal univerze kot so:
Harvard Univ, Stanford Univ, Univ California Berkeley, MIT, Princeton, Yale ... te so top v svetu, kar je jasno.
Že samo Berkeley in MIT če pogledaš sta itak vodilni v naravoslovnih vedah na teh dveh univerzah razvijejo ogromno stvari, vendar ne študenti ampak v laboratorijih kot pri nas, to pa za to ker za njima stojijo veliki investitorji.

Zgodovina sprememb…

BluPhenix ::

No, sem malo prevrskal in pogledal kaj so vse tiste kratice:

Score on Alumni - Alumni of an institution winning Nobel Prizes and Fields Medals
Score on Award - Staff of an institution winning Nobel Prizes and Fields Medals
Score on HiCi - Highly cited researchers in 21 broad subject categories
Score on N&S - Articles published in Nature and Science*
Score on SCI - Articles in Science Citation Index-expanded and Social Science Citation Index
Score on Size - Academic performance with respect to the size of an institution

Zadnja je zanimiva, akademična moč glede na veličino fakultete, veliko najvišje plasiranih USA univerze imaja to vrednost lahko tudi zelo nizko, upam da veste kaj to pomeni.


Po moje to niso kriteriji ki bi označevali kvaliteto študija univerz. Recimo pod alunmi se štejejo tisti dobitniki Nobelovih nagrad ki so kdaj bili učenci na teh fakultetah, čeprav so nagrado dobili v nekem laboratoriju daleč od fakultete.

Skratka se mi zdijo tej kriteriji precej nikakvi.

Aja še link, kjer si lahko preberete še kaj več - Klik! - googlov cache, ker so z stranjo problemi.

Zgodovina sprememb…

drejc ::

IMO je pomemben dejavnik pri ocenjevanju tut kvaliteta (in strokovnost) predavateljev, socialna oskrba in tehnologija didaktičnih pripomočkov.

Zaradi prvega in zadnjega se mi zdi da so fakultete v ZDA zasluženo vodilne. Vsaj po mojih info.

drejc ::

Velik napredek pr nas bi blo (če posplošim), da bi bili predavatelji tudi pedagogi, ne pa samo raziskovalci.

Utk ::

No, sej niso niti neki raziskovalci:D čeprav se kao trudijo...mislim, kaj je zadnja velika stvar, ki so je naredili v ljubljani recimo...pa po število študentov sploh ni majhna univerza.

BluPhenix ::

CrniE: če ne piše v Slovenskih novicah, da so neko stvar odkrili še ne pomeni da je niso ne.

Na FE imaš ogromno laboratorijev katerih odkritja ne pridejo nikoli izven akademskih krogov.

Recimo Laboratorij za računalniške metode v elektroniki je že pred 8 leti začel razvoj dodatka programa (ga tudi dokončal že zelo dolgo nazaj, sedaj dodajajo nove stvari) SPICE, ki omogoča boljšo analizo in optimizacijo, ameriška podjetja so se tega lotila pred približno dvema letoma.

Laboratorij za mikroelektronske tehnologije je eden redkih v Evropi ki načrtuje čipe z mešanimi analognimi in digitalnimi deli, načrtujejo ene izmed pomembnejših čipov za BMWje in Mercedese ...


Pri nas ne boš našel Nobelovih nagrajencev, vseeno pa ta folk ni kar tako, tudi tuji kolegi jih zelo cenijo, saj je malokateri naš profesor, ki ni kdaj predaval kje drugje po svetu.

CrniE, ja Ljubljanska univerza ni majhna, v primerjavi s kakšnim Harvardom je pa zelo majhna. Pri nas nas je bilo na smeri elektronika lani 32 kom, kar je nekje najvišje, na Berkeley je v takih smereh po 200 in več študentov...

Malo več zaupanja v naše fakultete nebi škodilo, sicer pa če se vam ne da zmagniti riti za dokončati študij še ne pomeni da je fakulteta slaba.

je pa tudi res da niso vsi profesorji tudi pedagogi.
Ampak drejc, misliš da so tudi v USA vsi profesorji taki kot v filmih? Tudi strokovnost profesorjem težko očitaš (vsaj pri nas), problem zna bit ker včasih tudi preveč strokovno razlagajo.

drejc ::

@Blu: ja dejansko so ko v filmih. :) Edn od razlogov je vrjetn tut to, da majo velko variablo na to kolk so obiskana njihova predavanja in kako jih ocenjujejo studenti ob semestru. Tak je tut že v Österreich.

Pr nas jim pa puca ku*ac za to kak jih ocenimo studenti na konc leta. Mi je pravila neka prof. (ki ima povprecno oceno 4/5 letno btw), da njeni kolegi (ko majo oceno max 2/5) pet minut debeu gledajo analizo, pa vrzejo v kos rekoč "Ah ti študenti so pa hecni". Madrfakr.

Se strinjam, strokovnosti na nasih (naravoslovnih vsaj) mnogokrat ne morem očitat, samo strokovnost studentu ne pomaga nic, ce jo predavatelj ne more "strokovno" prenesti nanj.

Utk ::

No, sej vem, da je FE ena lepa izjema.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

lahki/najlažji faks ali vš (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
14937490 (24511) GGGGG
»

Profesor na izrednem faksu zahteva preveč? (strani: 1 2 )

Oddelek: Šola
8215818 (12637) Smurf
»

IT industrija in vrednost diplome (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Šola
14225969 (23931) noraguta
»

Šolski sistem in IT službe (strani: 1 2 )

Oddelek: Programiranje
9147333 (46093) Nejc Pintar

Več podobnih tem