garancija-kako dolgo čakate na zamenjavo?

če je datum nakupa 8dni ,ko si jo ti nazaj prineso,bi ti morali dati novo

Mene so tudi že enkrat v Mlacomu hoteli nategnit, da bi čakal 30 dni, pa sem jim težil in šel kar na servis in se kregal dokler nisem dobil nove stvari, zagrozil sem jim s tržnim inšpektorjem.

če je to comp,ti bi lahko kar cel comp menjali,ker z montiranjem plate je kar nekaj dela.torej z enim od staršem v comtrona,če si mladoleten

Hm... Js čakam na grafično že od 20.12! Pokvarla se je, pa nimajo več take pa morm počakat da nova pošilka 6600gt-jev pride.

Ma nazadnje ko se mi je komp pokvaru(blo je pred enim tednom-je blo prvič da nebi kdo mislu da se dogaja vsak tedn ) do v treh dneh ugotovil napako in zamenjal rame ki so bili problematični.V ponedeljek sem ga odnesel tja v četrtek sem že veselo igral CSS.


Firma pa JAE

Boštjan preberi si zakon, 8 dni velja samo za prodajo po pošti.

Drugače pa se povsem strinjam s tabo in ne ni normalno, da ti niso takoj zamenjali zadeva. Mogoče je, da nimajo druge, za katero bi ti jo zamenjali.

Na tvojem mestu bi šel nazaj, reku, da rabiš plato in si boš drugače kupil drugo, tako da naj ti jo ali zamenjajo, ali pa naj ti dajo "store credit". Če boš prijazen se da navadno vse zment.

Sam sem si prebral zakon in temu ni tako, vsaj ni opredeljeno na ta način.

Še enkrat si mi ga ne ljubi iskat, če se pa tebi ljubi it čez uradne liste (tudi na netu) in me prepričaš v nasprotno, bom zelo vesel, da je temu tako.
Bilo bi namreč zelo uporabno, ko kakšna trgovina noče nič slišati o menjavah

BTW ne mešat zakona s pogoji prodaje, ki so stvar internih pravil posamezne trgovine.

Garancija
Nekoliko drugače je zapisana definicija blaga, za katero se izdaja garancija za brezhibno delovanje. Tako zakon določa, da je to blago, katerega brezhibno delovanje se zagotavlja z vzdrževanjem in zamenjavo njegovih sestavnih delov. Enako velja za blago, ki se kupuje samostojno, uporablja pa se kot sestavni del drugega blaga. Minister pristojen za gospodarstvo v roku 6. mesecev izda predpis, s katerim določi blago, za katero se izda garancija za brezhibno delovanje, ter podrobneje uredi garancijske obveznosti za posamezne vrste blaga. Za blago, za katero se izda garancija, mora proizvajalec ali prodajalec ob sklenitvi prodajne pogodbe izročiti potrošniku garancijski list, navodila za sestavo in uporabo in seznam pooblaščenih servisov.
Novost je določba, da je proizvajalec dolžan zagotoviti servis izdelkov za čas garancijskega roka brezplačno, po njegovem poteku pa proti plačilu. Tudi po preteku garancijskega roka je proizvajalec dolžan potrošniku zagotavljati vzdrževanje, nadomestne dele in priklopne aparate. Pravice iz garancije so potrošnikom zagotovljene tudi za določeno rabljeno blago.
Obvezne sestavine garancijskega lista so dopolnjene še z dvema točkama, in sicer mora biti določen najkrajši garancijski rok (ne sme biti krajši od enega leta, razen če gre za rabljeno blago, za katerega lahko prodajalec določi krajši garancijski rok) ter čas po izteku garancijskega roka, v katerem je proizvajalec dolžan zagotavljati vzdrževanje, nadomestne dele in priklopne aparate, ki mora biti vsaj trikrat daljši od garancijskega roka. Po zakonu se šteje, da garancijski list ni bil izdan, če potrošniku niso bile izročene listine, na katerih so vsi podatki, ki jih zahteva zakon.
Pomembno je spremenjena določba, ki se nanaša na odpravo napak. Tako mora biti zagotovljeno, da se napake odpravijo v skupnem roku 45 dni od dneva, ko je dajalec garancije oz. pooblaščeni servis prejel zahtevo za brzplačno odpravo okvare in pomanjkljivosti izdelka. Če proizvajalec tega v roku ne stori, mora potrošniku brezplačno nadomestiti tak izdelek z enakim novim in brezhibnim izdelkom. Proizvajalec oziroma pooblaščeni servis lahko potrošniku za čas popravila blaga zagotovi brezplačno uporabo podobnega izdelka. V primeru, da tega potrošniku ne zagotovi, ima potrošnik pravico do povračila škode, ki jo je pretrpel zaradi tega, ker stvari ni mogel uporabljati in sicer od trenutka, ko je zahteval popravilo ali zamenjavo, do njune izvršitve.
Tudi pravice iz tega poglavja pripadajo osebam, ki se ne štejejo za potrošnike.

Prodaja blaga in opravljanje storitev
Zakon sedaj izrecno določa, da mora cena za blago oz. storitve vsebovati tudi davek na dodano vrednost (v primeru, da je podjetje zavazanec za davek na dodano vrednost).
Na novo je dodana tudi določba, da se v primeru zamude pri plačilu s strani potrošnika, ne sme dogovoriti uporabe višjih zamudnih obresti, kot jih določa obligacijski zakonik (OZ). Ta določa, da obrestna mera znaša 8% letno, če poseben zakon ne določa drugače. Poseben zakon (Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri) določa obrestno mero, ki je enaka temeljni obrestni meri, povečani za 13,5 odstotnih točk, razen za denarne terjatve z rokom dospelosti do 1. leta, za katere se ne uporablja temeljna obrestna mera. Za denarne obveznosti z rokom dospelosti do 1. leta tako zakon določa obrestno mero 13,5 odstotnih točk. Stroški opomina, ki ga izda podjetje v primeru zamude plačila potrošnika, ne smejo presegati dejanskih stroškov izdelave in pošiljanja opomina, hkrati pa tudi ne višine zamudnih obresti.
Pri pravilih o razprodajah je na novo določeno to, da mora objava o uvedbi razprodaje vsebovati podatek o vrsti blaga, odstotku znižanja in času trajanja tovrstne prodaje. Črtana je določba, ki je v praksi povzročala precej težav, in sicer, da mora podjetje, ki prodaja blago, ki mu bo v kratkem potekel rok uporabnosti, tako blago fizično ločiti od redne prodaje drugega blaga in vidno opozoriti, da gre za prodajo blaga, ki mu bo v kratkem potekel rok uporabnosti.
Dopolnjen je člen, ki določa dolžnosti proizvajalca, ko je za pravilno uporabo blaga potreben določen postopek ali bi z napačno uporabo potrošnik lahko povzročil nevarnost zase ali za druge ali onesnažil okolje. Takemu blagu mora proizvajalec priložiti navodilo za uporabo, ki je lahko prilepljeno ali natisnjeno na blagu oziroma na njegovi embalaži. Navodilo za uporabo je lahko v obliki besedila, slike ali skice oziroma kombinaciji teh oblik.
Spremenjena je določba o tem, kaj mora podjetje izročiti potrošniku pri prodaji blaga. Podjetje mora za blago, ki je namenjeno prodaji v prodajalnah, zunaj prodajaln in prodaji blaga, sklenjenimi s pogodbami na daljavo, izročiti označbe, certifikat, izjavo o skladnosti, garancijski list, navodilo za sestavo in uporabo, seznam pooblaščenih servisov oziroma druge spremne dokumente, če je predpisom tako določeno.

Odgovornost za napake blaga in storitev
Kar nekaj sprememb so doživeli členi, ki se nanašajo na odgovornost za napake blaga oz. storitev. Zakon dobesedno povzame definicijo stvarne napake iz OZ in pravi, da je napaka stvarna, 1. če stvar nima lastnosti, ko so potrebne za njeno normalno rabo ali promet; 2. če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana oz. bi mu morala biti znana; 3. če stvar nima lastnosti ali odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oz. predpisane; 4. če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model prikazan le zaradi obvestila.
Podaljšan je rok za notifikacijo oz. reklamacijo napak, in sicer lahko potrošnik uveljavlja svoje pravice, če o napaki obvesti prodajalca v roku dveh mesecev od dneva, ko je bila napaka odkrita. V obvestilu mora napako natančneje opisati in prodajalcu omogočiti, da stvar pregleda. Reklamacija je lahko tudi osebna, pri čemer je določeno, da mora prodajalec o tem izdati potrdilo, lahko se pošlje v prodajalno ali pa zastopniku prodajalca, s katerim je sklenil pogodbo.
Daljši je absolutni rok jamčevanja, in sicer prodajalec ne odgovarja za stvarne napake na blagu, ki se pokažejo potem, ko mineta dve leti, kar je bila stvar izročena. Pri rabljenih stvareh je ta rok 1 leto. Šteje se, da je napaka na stvari obstajala že v času izročitve, če se pojavi v roku šest mesecev od izročitve.
Daljši je tudi rok sodnega uveljavljanja potrošnikovih pravic, namesto v 1. letu po obvestilu, sedaj lahko potrošnik vloži tožbo v roku 2 let po obvestilu oz. reklamaciji.
Poleg pravic, ki jih je imel potrošnik že pred novelo (da po lastni izbiri zahteva odpravo napake ali vračilo dela plačanega zneska v sorazmerju z napako ali zamenjavo blaga ali vračilo plačanega zneska), zakon sedaj izrecno določa, da ima v vsakem primeru potrošnik pravico tudi do povračila škode, zlasti povračilo stroškov materiala, nadomestnih delov, dela, prenosa in prevoza izdelkov, ki nastanejo zaradi uveljavljanja reklamacije.
Roki, ki so določeni za prodajalca stvarne napake, se smiselno uporabljajo tudi za izvajalca storitve, če s posebnim zakonom ni določen daljši rok.
Zakon sedaj tudi izrecno določa rok, v katerem mora podjetje ugoditi potrošnikovi zahtevi, kadar napaka ni sporna. Namesto »takoj« je sedaj predpisano »čimprej«, vendar najpozneje v roku 8 dni. Enaka pa ostaja določba, da mora podjetje v primerih, ko je napaka sporna oz. ko podjetje ne priznava reklamacije, potrošniku pisno odgovoriti v roku 8 dni.

Predplačilo
Zakon pravi, da mora podjetje, ki pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitev s delnim ali celotnim predplačilom, blago pa dejansko dobavi po prejemu predplačila potrošniku obračunati in plačati obresti po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece. Po novem sta dodani dve pravili, ki izključujeta navedeno določbo: 1. če je predplačilo plačano v roku manj kot 3 delovne dni pred dnem, ko se opravi dobava ali začne z opravljanjem storitev, in 2., če podjetje pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitve z izročitvijo are.

Posebne vrste pogodb
Zakon sedaj bolj sistematično in precej podrobneje (v skladu z evropskimi direktivami) v enem poglavju ureja posebne vrste pogodb, in sicer dostavo blaga na dom, pogodbe sklenjene na daljavo, pogodbe sklenjene zunaj poslovnih prostorov in pogodbe o dobavi energije in vode. Največ novosti zakon uvaja pri pogodbah sklenjenih na daljavo (pisma, katalogi, telefon, oglaševanje, TV-prodaja, internet). Tako je določeno, katere podatke in obvestila mora potrošnik dobiti pred sklenitvijo pogodbe oz. ob dobavi blaga ali storitev, podrobno je opredeljena možnost odstopa od pogodbe, obveznost podjetja, da izpolni svoje obveznosti iz pogodbe v roku 30 dni ter pravila vzpostavljanja stika s potrošniki z različnimi sredstvi komunikacije. Tudi pri pogodbah, ki so sklenjene zunaj poslovnih prostorov (npr. obisk zastopnika na domu), je določeno, kateri podatki morajo biti dostopni potrošniku in možnost odstopa od pogodbe. Do sprememb je prišlo še v poglavju, ki ureja pogodbe na obroke. Bistvena je ta, da potrošnik lahko v vsakem primeru odstopi od pogodbe na obroke v 15. dneh po podpisu pogodbe (prej v 8. dneh). Sistematično in povsem na novo pa je urejeno tudi poglavje o časovnem zakupu stanovanjskih objektov.

Inšpekcijski nadzor in kazenske določbe
Zakon določa, da lahko tržni inšpektorat izda odločbo, s katero podjetju odredi, naj ugodi potrošnikovi zahtevi, naj mu blago z napako zamenja, vrne denar oz. odpravi napako. Zakon je prej vseboval določbo, da je takšna odločba možna le, če med strankama ni spora o obstoju napake ali če je nedvoumno dokazana. Sporno določilo »nedvoumno dokazana« sedaj nadomešča besedilo »če je potrošnik priložil mnenje sodnega izvedenca ali če je na drug način nedvomno dokazana«. Zakon se tako nagiba na stran potrošnika tudi v primerih, ko je vprašanje napake med strankama sicer sporno, vendar je potrošnik priložil mnenje sodnega izvedenca. Slednja sprememba je tako dobrodošla saj je deloma pojasnjen prej popolnoma nedorečen pojem. Ni pa logično, zakaj je v zakonskem besedilu še vedno ostalo zapisano besedilo »ali če je na drug način nedvomno dokazana«.

Če še ni minilo 8 dni lahko zahtevaš novo. Pač prineseš ploščo v originalni škatli z vsemi stvarmi in ti morajo zamenjat. Zdej če ti menjajo samo ploščo ali cel komplet(kabli,...) je pa njihova stvar.....

Po 8 dneh pa ti stvari samo "popravijo" - gre pač na servis.