Konec

Še iz mojih srednješolskih dni (2. letnik)!

Zjutraj ob 6 uri se je zbudila. Vstala je iz svoje tople svilene postelje ter se odpravila v majhno kopalnico. Da bi osvežila svoje čudovito telo se je oprhala in nato še naličila. Po obilnem in zdravem zajtrku je stala na vratih stanovanja oblečena v črno jakno črne hlače, obuta v črne čevlje in v rokah je imela še črno torbico. Tako se je odpravila v nov dan, rdečelasa Maja. Ko je prišla na dvorišče, iz svojega kletnega stanovanaj, je bilo že pozno jutro. Vsa Ljubljana je bila tisto jutro oddeta v meglo, Maja pa se je odpravila v center mesta na delo.

Čeprav je bila premožna ni imela avtomobila in zato je morala iti na delo z avtobusom, avtobusom številka 14. Med vožnjo je ves čas premišljevala o dnevu, ki je bil pred njo. Na avtobusni postaji pri NAMI je sestopila in zavila na Čopovo. Mimo nje so hiteli ljudje, ki se niso ozirali za njo. Vendar se tudi ona ni ozirala za njimi. Hodila je hitro, kajti bila je že pozna. Ko je prišla na policijsko postajo pri hotelu Austrotel, je bila ura že 9. Bila je namreč zaposlena na policiji. V službi ji je bilo rečeno, da je suspendirana, zaradi nekaterih nepravilnosti pri delu niso pa ji povedali katerih.

Vsa besna je odhitela ven. Poiskala je govorilnico in poklicala dobrega prijatelja ter se zmenila za kratek pogovor v pivnici Kratohwill ob 12. uri. Do dvanajste je bilo še nekaj časa in zato se je odpravila po nakupih. Zaradi bližine se je odpravila v Ledina center. Pol ure je hitela iz trgovine v trgovino, a kupila ni nič. Ko pa je odhajala je zagledala Army Shop je takoj zavila notri in si kupila hlače, pulover, čevlje, vojaški nož, žico, bencin za vžigalnik in plašč.

Ob 12. uri se je dobila s prijateljom. Povedala mu je kaj bo danes storila. Prijatelj ji je vse močno odsvetoval in ni hotel imeti nič s tem. Tako je bilo njunega pogovora hitro konec. Po tem se je odpravila v hotel Austrotel, kjer je najela sobo za dva za eno noč. V sobi se je preoblekla v stvari, ki jih je kupila in odšla ven. Šla je v trgovino Metalko in tam kupila še hladilno torbo, nekaj ključavnic in nekaj metrov verige.

Skoraj dve uri je že čakala pred policijsko postajo. Okoli 17. ure je ven prišel majhen plešast mož z očali, ki je pravkar končal z delom. Bil je Majin šef. Maja je k njemu pristopila in iz pod plašča povlekla svojo službeno pištolo ter jo nalonila na šefovo čelo in svojemu šefu zagrozila da bo mrtev če se ji upira oziroma če bo govoril ali kričal. Ves preplašen jo je poslušal. Odšla sta v najeto sobo. Tam ga je slekla do spodnjih hlač in ga z verigo in ključavnicami priklenila na posteljo. Ko je odšla v kopalnico je začel kričati. Maja je prihitela nazaj v sobo in mu v usta zatlačila nogavico. Nato je odšla na burek čez cesto,kjer si je privoščila sirov burek in jogurt. Oboje ji je šlo v tek.

Ko je bila zunaj že padla noč, je začela. Okoli vrata mu je napeljala žico, ki bi ga zadušila, če bi se ji upiral. Iz vrečke je vzela nož. Počasi je z nožem drsela po njegovem telesu, šef je drhtel ob dotiku kovine na kožo. Z nožem je prišla do leve noge. Po podplatu je dvakrat zarezala. Zarezala je še po stegnu. Posteljo je začela zalivati kri. Na obrazu je videla da trpi peklenske muke, a premaknil se ni, ker ga je strah ohromil. Še enkrat je zarezala. Iz leve noge je pogledalo meso. Enako je naredil z desno nogo. Vendar je to naredila tako da je ostal še pri življenju. Pred očmi je videl vse svoje življenje, ona pa se je ves čas smejal. Iz vreče je potegnila še bencin za vžigalnik. Po njegovih zvezanih in otrplih rokah je polila bencin. Zažgala ga je. Ogenj je gorel le nekaj trenutkov, nato ga je ona ugasnila Njemu se je teh nekaj trenutkov zdelo kot večnost. Spet je v roke vzela že krvav nož. Tokrat mu je odrezala ušesa. Padel je v nezavest. Še zadnjič je zarezala. zarezala je prsni koš in z roko ven izstrgala, s pomočjo noža, njegovo srce, ki je nehalo biti.

Bil je mrtev. Mrtev za večnost, do konca sveta, do zveličanja. Njegovo srce je Maja dala v hladilno torbo in ji priložila pismo o tem kar je storila in zakaj. Torbo je nesla v recepcijo. Receptorju je naročila naj torbo preda policiji, ko le ta pride. Odšla je v sobo.

Vsa soba je bila prekrita s krvjo. Omara. Postelja. Stol. V krvi je ležal on kateremu je ona vzela dar življenja. To je naredila kljub nasvetu njenega prijatelja. Padla je v jok. Jokala je nekaj trenutkov. V roke je vzela pištolo. Zdela se ji je težja kot kadar koli prej. Cev pištole je dala v usta. Prvič in zadnjič je Boga prosila odpuščanja. Njen prst je počasi polzel po pištoli. Prišel je do petelina. Pritisnila ga je. Odjeknil je pok. Padla je. Bila je mrtva. Mrtva kakor on.

Všeč mi je, maš še kaj?

Damn.... I was looking for a girl just like her :D

LP

TribesMan

zanimiva zgodba :D
nočm težit sam a ti ne vzamejo službene pištole če si suspendiran

Meni se je zdelo ful dobro...

Ampak rajši imam sex zgodbice