Zarodne celice

Pod ustreznimi pogoji bi lahko vodili in usmerjali razvoj zarodnih celic v katerokoli celico našega telesa in na ta način zdravili različne bolezni npr. nadomeščali hrustanec v obrabljenih sklepih, gojili celice kože za zdravljenje opeklin, zdravili nevrodegenerativne bolezni, zdravili poškodbe srca po infarktu...

Uporaba zarodnih celic za zdravljenje najrazličnejših težkih in neozdravljivih bolezni vliva danes zelo veliko upanja, a paradoksno zakonodaja in javno mnenje prav raziskave na zarodnih celicah najbolj zavračata in otežujeta. Poskušajmo si razjasniti to protislovje.

Zakaj je zakonodaja tako konzervativna na tem podrocju?

Zakonodaja je vedno konzervativna. Ker pravniki lahko na nastalo situacijo reagirajo, ne morejo jo pa vnaprej predvidet. Pri genetskem inženiringu je pa največja težava percepcija večine ljudi, ki verjamejo, da je človek nekaj posebnega in se bojijo razkritja zadnjih skrivnosti okoli genetike - ker bi se tako razsule njihove predstave o svetu. Seveda je precejšen problem tudi religija, ki ji poseganje v "področje božjega" nič kaj ne diši. Poleg tega so zadnje čase pozivi v stilu "nazaj k naravi" in da je napredka dovolj (nekateri se zavzemajo za zaustavitev) vedno glasnejši. Znanost se pač nahaja na neki prelomni točki, kjer se bo začel napredek odvijati z velikanskimi koraki in večino folka to straši. Politikov ne gre kaj dosti kriviti, ker je zano dejstvo, da vizionarji niso preživeli še enih volitev. Gre jih pa kriviti za napačen pristop k pripravi ljudi na napredek. Tu se ne dela nič In pa seveda, kategorija, ki meni povzroči instant ošpice - razni filozofi, eni precej vplivni, ki govorijo neumnosti. En primer je Hannah Arendt, ki sicer obvlada politično teorijo, ampak zadnjič sem mel priložnost brati njene poglede o genetiki - po njenem bi bila "demistifikacija" človeka škodljiva, ker bi pripeljala do razvrednotenja človeka in življenja. Mislim, kakšen bull...

Kaj pa moti ljudi pri raziskavah zarodnih celic, mi pa ni jasno. Sej je vse skup par celic. Nič posebnega...

Dober članek iz SCI-AMA, ki pokaže, kje imamo pri izvornih celicah še težave na poti do konkretnega zdravljenja.

Link

Potem pridemo do civilizacije, ki temelji na "izkoriščanju zarodkov". Industrija fetusov s klavnico, za pomlajevanje starcev.

Ni nobene realne potrebe, da bi se v kaj takega spustili. Celice, ki so odvzete odraslim samim in spremenjene v zarodne celice, so precej boljša pot.

Je pa OBOJE precej trd oreh. Ni takoj za oglom. Kaj bolj "znanstvenofantastičnega" je prej - "takoj za vogalom".

Hja, klavnica je kar hud in zelo neprimeren izraz. Za pomlajevanje starcev je pa preveč ozkogledo.

Kot da bi začeli delati kampjano proti "birth control pills" genocidu.

P.S.: Stare celice so baje stare, in rajši umrejo kot mlade - se mi zdi.

Link?

Pri zarodnih celicah se moramo še ogromno naučiti. Je pa to a must way to go, tu ni debate.

Sem zadnjič spraševal zobarja, kdaj bo zapopadel novo tehnologijo, pa me je debelo gledal.

Zarodek - čeprav samo skupek celic - vsebuje vso potrebno informacijo za razvoj človeka. Od spola, barve oči, pa tudi kake dedne bolezni. Kot jo seme rastline za razvoj rastline. Rast enega in drugega je nato odvisna le od okoliščin.

Hm, v 24 tednu ima otrok ze prakticno vse organe razvite... Sam proizvaja krvne celice...

Zarodek je skupek celic precej precej malo casa... :)

Hm, nekateri me dandanes spominjajo na tole:

Science
Under Stalin's rule, sciences suffered from heavy ideological pressure. In the mid-1930s, the agronomist Trofim Lysenko started a campaign against genetics and was supported by Stalin. Between 1934 and 1940, many geneticists were executed (including Agol, Levit, Nadson) or sent to labor camps (including the best-known Soviet geneticist, Nikolai Vavilov, who died in prison in 1943). Genetics was stigmatized as a "fascist science". However, some geneticists survived and continued to work on genetics, dangerous as this was. In 1948, genetics was officially declared "a bourgeois pseudoscience"; all geneticists were fired from work (some were also arrested), and all genetic research was discontinued. The taboo on genetics continued even after Stalin's death. Only in the mid-1960s was it completely waived. (See Lysenkoism.)

Cybernetics was also outlawed. It was officially declared that "a machine cannot think", and any research in computer-related fields was prohibited. As with genetics, the taboo continued for several years after Stalin's death.

In the late 1940s, there were also attempts to suppress special and general relativity, as well as quantum mechanics. However, top Soviet physicists made it clear that without using these theories, they would be unable to create a nuclear bomb.

In fact, scientific research in nearly all areas was hindered by the fact that many scientists were sent to labor camps (including Lev Landau, later a Nobel Prize winner, who spent a year in prison in 1938-1939), or executed (like Lev Shubnikov, who was shot in 1937). They were persecuted for their (real or imaginary) dissident views, and seldom for "politically incorrect" research.

Prohibition of genetics and cybernetics caused serious harm to Soviet science and economics. Soviet scientists never won a Nobel Prize in Physiology or Medicine or Turing Award. (In comparison, they received seven Nobel Prizes in Physics.) The USSR always suffered from severe lag in the fields of computers, microelectronics and biotechnology.

Ja, torej so splavi dosti hujše zadeve kot pa raziskovanje in uporabljanje zarodkov v biotehnologiji.
Pa vendar so splavi nekaj vsakdanjega.

5 dni po oploditvi nastane blastocista, kjer so celice, ki se bodo razvile v posteljico in celice notranje mase, ki bodo gradile celoten organizem.
Zadnje so potencialni izvor t.i. matičnih celic(stem cells, zarodne cel.) - embrionalne matične celice.

Pri matičnih celicah pri delitvi nastaneta nastaneta 2 novi celici.
Ena celica se razvije in diferencira, druga pa je popolnoma enaka svoji materinski celici.
To bi bilo npr. zelo koristno pri obnovi tkiv.

Obstajajo pa tudi odrasle matične celice. V 90ih so npr. našli v možganih živčne matične celice.
V tem primeru je treba dostaviti živčne matične celice na poškodovano področje in tam ustvariti nove živčne celice.
S tem se bi dalo ozdraviti npr. Parkinsonovo bolezen.