» »

Test: Pet ministrstev ni dalo zahtevanih informacij javnega značaja

Kar 15 izmed 55 javnih ustanov, med njimi pet ministrstev, je ignoriralo naše vprašanje o stroških za službena potovanja njihovega predstojnika, dve pa sta celo spraševali, zakaj podatke rabimo. Izvedli smo namreč test odzivnosti ministrstev, organov v sestavi in mestnih občin na vprašanja državljanov. Komentar informacijske pooblaščenke: Takšna ignoranca je nedopustna.

Brez pregledne javne uprave ni odgovornega vladanja. Skrivalnice, ki se jih gre marsikatera vlada, vodijo v korupcijo in popolno nepreglednost porabe javnega denarja,« je na naše vprašanje, zakaj je dostop javnosti do informacij o delovanju javnih ustanov pomemben, odgovorila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Informiran posameznik lahko namreč z veliko več argumenti nasprotuje tistim dejanjem vlade, za katere misli, da so napačna. In to je osnova sodelovalne demokracije.

Pa je naša državna in občinska uprava odprta za vprašanja državljana? To tezo smo se odločili preizkusiti.

Najprej moramo priznati, da ideja ni zrasla na našem zelniku. Septembra lani je namreč ameriška tiskovna agencija Bloomberg izvedla podoben poskus. Dvajsetim ameriškim ministrstvom in 37 večjim državnim agencijam je zastavila vprašanje o stroških službenih poti njihovih predstojnikov. Rezultati so bili porazni: v zakonsko določenem roku 20 dni je agenciji odgovorilo le eno ministrstvo in sedem državnih agencij.

Poskus smo ponovili z manjšimi spremembami. Pri Bloombergu so za informacije zaprosili z uradnim dopisom in sklicevanjem na njihov zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Mi pa smo se vprašali, koliko naših ustanov bo v zakonsko določenih 20 delovnih dneh odreagiralo na vprašanje državljana, ki ni tako vešč pravnih nians. Zato smo kot navaden državljan 18. julija poslali elektronsko pošto na naslove glavnih pisarn izbranih javnih ustanov, v kateri smo jih povprašali o višini skupnih stroškov njihovega predstojnika za službena potovanja v času druge Janševe vlade (torej za obdobje marec 2012 – februar 2013). Za to obdobje se nismo odločili zaradi političnih vzgibov, kot bi nam kdo utegnil očitati, temveč zato, da bi javnim ustanovam kar se da olajšali iskanje podatkov. Zamenjave na mestu predstojnikov, ki se zgodijo z nastopom nove vlade, bi namreč lahko dodatno otežile izračun stroškov. Prav tako se nismo izrecno sklicevali na zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).

Pa morajo državne ustanove na takšno elektronsko pošto tudi odgovoriti? »V ZDIJZ je določba, ki piše: tudi če se posameznik izrecno ne sklicuje na zakon, a odgovorna oseba vidi, da gre za zahtevo po tem zakonu, mora v skladu z ZDIJZ tudi ravnati«, tako informacijska pooblaščenka. Vprašanje o stroških je nedvomno informacija javnega značaja, zato ustanove nimajo izgovora, da informacij ne bi posredovale. Četudi smo zanjo zaprosili brez uradnega dopisa, je jasna Pirc Musarjeva.

Rezultat: ignorantska ministrstva


A kot je pokazal odziv javnih ustanov na naša vprašanja, se velik del ministrstev, organov v sestavi in mestnih občin ne ravna po zakonu. Pet ministrstev od takratnih dvanajstih (mednje štejemo tudi urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, saj ga vodi minister brez listnice) nam ni posredovalo nikakršnega odgovora na naše vprašanje. Ignoriralo nas je tudi šest izmed 32 organov v sestavi ministrstev, in štiri izmed enajstih mestnih občin. Ministrstvo za obrambo pa nam je v zvezi s stroški ministra in predstojnikov dveh organov v sestavi, Generalštaba slovenske vojske in Inšpektorata RS za obrambo, posredovalo izpise iz finančnega informacijskega sistema, iz katerih skupni stroški niso jasno vidni.

»Molk organa je zame nedopusten. Kar zadeva ministrstva, obstaja pri njih oseba, ki je zadolžena za dostop do informacij javnega značaja, in se ukvarja izključno s tem. Zato bi vaše vprašanje morala sprocesirati,« je jasna informacijska pooblaščenka. Tudi neodzivnost mestnih občin je zaradi njihove velikosti nedopustna.



Zanimiv je tudi odziv Urada RS za preprečevanje pranja denarja in Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Ti so nam odgovorili z vprašanjem, če jim lahko pojasnimo, zakaj podatke potrebujemo. »To je absolutno neustrezno in nezakonito vprašanje. Osnovno pravilo dostopa do informacij javnega značaja je prost dostop do informacij v smislu, da posamezniku nikoli ni treba pojasnjevati, zakaj informacije rabi, državni organ pa tega tudi ne sme vprašati,« je jasna informacijska pooblaščenka.

Višine stroškov nam niso posredovali še iz Inšpektorata RS za kulturo in medije ter Policije. Prvi so nam odgovorili, da »če ste novinar in postavljate novinarsko vprašanje se prosim obrnite na službo za odnose z javnostmi«. Policija pa si je rok za odgovor z obrazložitvijo, da v 20 delovnih dneh ne bodo mogli pridobiti zahtevane dokumentacije, podaljšala še za 30 navadnih dni. »Podaljšanje roka je stvar, ki jo v praksi težko presojamo, ni pa sankcij za kaj takega. Rok si organ lahko podaljša, če gre za obsežno zahtevo. Kako obsežna je bila ta vaša zahteva je pa stvar debate…,« je odziv Policije komentirala Nataša Pirc Musar. Policija nam je sicer skupno višino stroškov posredovala pet dni po preteku prvotnega roka.



Najslabše se je v naši raziskavi sicer odrezalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi minister iz kvote stranke SD in predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede Jernej Pikalo. Ne ministrstvo ne oba organa v sestavi ministrstva nam namreč niso posredovali želenega podatka, kar je edini tak primer. Ministrstvo in Inšpektorat RS za šolstvo in šport so našo zahtevo ignorirali. Urad RS za mladino pa je na naše vprašanje odgovoril z svojo poizvedbo, ali potrebujemo le podatke o stroških dnevnic, letalskih kart, goriva, hotelov, ali tudi podrobnejšo analizo. Na naš odgovor, da potrebujemo le prvo, so nam odgovorili, da bomo podatke dobili v parih dneh. A nanje čakamo še danes.

Hitra odzivnost tistih, ki odgovarjajo


Edina spodbudna novica našega poizkusa je hitra odzivnost tistih organov, ki so nam posredovali zahtevane informacije. Ministrstva so za odgovor potrebovala v povprečju pet delovnih dni, rezultat kvari ministrstvo za notranje zadeve, kjer so za odgovor potrebovali 18 dni. Organi v sestavi ministrstev so se s povprečjem treh dni odrezali še bolje. V tej skupini najdemo tudi najhitrejši odziv: Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin nam je odgovorila še isti dan. Največ časa za odgovor so si vzele mestne občine: te so povprečno odgovorile v osmih delovnih dneh.





Pa tajne službe?


Z vprašanjem o stroških za službene poti smo se obrnili tudi naši tajni službi, Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova) in Vojaško obveščevalno službo (OVS). Obe sta nam na vprašanji odgovorili, želenih podatkov pa nam nista dali. Na OVS so nas napotili na obrambno ministrstvo, Sova pa nam je prek urada vlade za komuniciranje sporočila, da so podatki tajni.

Pri tajnih podatkih je treba presojati javni interes, torej zakaj nekdo sprašuje po teh podatkih, pojasnjuje informacijska pooblaščenka. Samo na podlagi radovednosti se jih zato ne da dobiti. Če pa bi želeli izkazati, da je predstojnik tajne službe na primer nenormalno veliko potoval, pa bi informacijski pooblaščenec lahko presodil, da tajna služba podatke mora dati.

Nenavadno nizki stroški


Kakšni pa so bili stroški za potovanja predstojnikov v med marcem 2012 in februarjem 2013? Presenečajo zelo nizki stroški večine organov: kar devet izmed 34 vodij ustanov ni namreč imelo nikakršnih stroškov za službena potovanja. Stroške, višje od tisoč evrov, pa izkazuje le 11 organov.



Ti stroški za predstojnike ustanov ne morejo držati, meni Nataša Pirc Musar: »Ena dvodnevna pot v Bruselj stane na osebo 900 evrov, organi pa brez potovanj na sedež večine evropskih inštitucij ne morejo delati, ker se večina stvari dogaja tam.«

Možno je sicer, da nam organi niso sporočili stroškov, ki jih pokrije evropski proračun. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, nam je na primer povedala, da so vse stroške poti Vide Čadonič Špelič pokrile evropske institucije, zato stroški za njena potovanja znašajo nič evrov. »Ampak to je še vedno javni denar, posredovati bi vam morali tudi podatek o stroških, ki jih je pokrila EU. Poleg tega mora slovenski proračun te izdatke založiti, šele nato jih EU povrne,« meni informacijska pooblaščenka.

Zato bomo vse organe zaprosili za dokumente o službenih potovanjih, ki bodo razkrili tudi te stroške, in podatke tudi predstavili.

Anze je avtor spletne strani podcrto.si
Osebni dokument je relikt socializma in komunizma

Osebni dokument je relikt socializma in komunizma

Ste tudi vi včasih zbegani, ko zasledite novice, v katerih se pojavlja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar? Glede na to, da imajo mediji v svojem "prime timeu" omejeno število znakov, točno določeno minutažo in morajo tako ali tako uravnoteženo predstavljati ...

Preberi cel članek »

Mnenje: totalitarni vzgibi slovenskih oblasti pri odnosu do interneta

Mnenje: totalitarni vzgibi slovenskih oblasti pri odnosu do interneta

17. aprila 2003 je bil Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov s strani policije obveščen, da je na spletni strani www.udba.net objavljena Centralna Aktivna Evidenca, zbirka podatkov bivšega Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS, ki je vsebovala osebne podatke (ime ...

Preberi cel članek »

Video nadzor na slovenskih avtocestah

Video nadzor na slovenskih avtocestah

Pozoren uporabnik slovenskih avtocest je lahko v zadnjih mesecih zaznal povečano število video kamer, namenjenih nadzoru avtocestnega prometa. Medtem ko na primorskem in štajerskem odseku video nadzorne kamere s pomočjo drugih sistemov nadzora prometa in vremenskih razmer ter informacijskimi ...

Preberi cel članek »

Zakoniti nadzor v Sloveniji

Zakoniti nadzor v Sloveniji

Po 11. septembru se je v ZDA kasneje pa tudi drugod po svetu začel povečevati nadzor nad državljani. Povečala so se pooblastila policije in tajnih služb (predvsem v ZDA), policije različnih držav in tajne službe so začele med seboj tesneje sodelovati in si ...

Preberi cel članek »

Bit na bit - programska koda, evro na evro - palača

Bit na bit - programska koda, evro na evro - palača

Odprtokodno oziroma prosto programje v zadnjem Äasu postaja zelo resna alternativa lastniĹĄkemu programju in po svetu je Äedalje veÄ primerov ustanov in podjetij, ki zaradi ĹĄtevilnih prednosti prehajajo na uporabo odprte kode. Poleg ugodne cene (odprtokodno programje je praviloma na voljo brezplaÄno) ...

Preberi cel članek »