» »

EUPL -- EU ima svojo lastno prosto licenco

Čeprav se prosti odprtokodni svet že lep čas šibi pod mnoštvom prostih licenc, je na svet privekala nova licenca, ki pa ima nekaj zelo zanimivih lastnosti. Nekatere od teh lastnosti in posebnosti so tako revolucionarne, da jo je vredno izpostaviti.

European Union Public Licence [EUPL] -- oz. kot jo slovenijo: Javna licenca Evropske unije, je prosta, odprtokodna licenca, ki se lahko baha tako s potrdilom Open Source Initiative [OSI], kot tudi Free Software Foundation [FSF]. Ampak to še zdaleč ni njena najbolj zanimiva lastnost!

(Neobvezen) zgodovinski uvod

Pred leti je že EU začela podpirati Prosto Odprtokodno Programje oz. Free (and) Open Source Software [FOSS] in zato ustanovila projekta Interoperable Delivery of European eGovernment Services to public Administrations, Businesses and Citizens [IDABC] in Open Source Observatory and Repository for European public administrations[OSOR] in tudi projekt European Interoperability Framework [EIF] ...in (upamo da) ne nazadnje tudi EUPL.

Pa pojdimo po splošnosti projektov.

IDABC je projekt, ki spodbuja čim boljšo interoperabilnost med javnimi upravami vseh članic tako med seboj kot tudi z državljani in gospodarstvom.

S tem močno povezan je EIF, ki pa je dokument Evropske komisije, ki vsebuje priporočila, ki naj bi omogočila cilje zastavljene v IDABC. Pri tem pa se seveda sklicuje na odprte standarde, odprte formate, odprto kodo in proste licence (omenjana sta npr. Creative Commons in GPL) kot na boljši sistem. Trenutno veljavna verzija 1.0 je bila sprejeta leta 2004 in je tudi povzeta v slovenski "Strategiji razvoja informacijske družbe v RS" (iz leta 2007). Je pa tik pred potrditvijo že EIF 2.0, ki pa veliko bolje definira odprtost in nalaga državam članicam, da kadar je le mogoče dajejo prednost odprtim rešitvam na javnih razpisih.

Ker pa leporečenje ni dovolj, so ustanovili še OSOR. Ta je platforma, kjer lahko javne uprave (oz. njihovi programerji) objavljajo svojo kodo, se izobražujejo o FOSS in razglabljajo o najboljših praksah ipd. -- kot nekakšen SourceForge + WikiWikiWeb za javne uprave znotraj EU. Seveda je odprt na ven tudi ostalim smrtnikom in nekateri ga s pridom uporabljajo.

V fazi, ko se je že začelo zbirati kodo v OSOR repozitorijih in je Evropska komisija izrazila močan interes, da bi dajala na voljo odprto kodo lastnih projektov (predvsem z namenom interoperabilnosti), pa je prišlo do vprašanja, katero licenco naj se (primarno) uporabi. Več o tem in zakaj ni prevladala GPL, kasneje. Sedaj si pa poglejmo kaj točno naša mala EUPL je.

Kaj EUPL dopušča

Kot že rečeno, ima EUPL blagoslov tako OSI (da je odprtokodna) kot FSF (da je prosta). Kljub temu, da se velika večina programerjev odloča za ekstrema -- ali BSD/MIT (ker je enostavna za razumeti) ali pa GPL (ker najbolj ščiti, da bo koda ostala prosta) -- bi bilo dobro vedeti tudi kaj piše v tej licenci.

Čeprav ima svoje specifike, ki si jih bomo natančneje ogledali kasneje, omogoča EUPL večino kar bi pričakovali od proste odprtokodne (copyleft) licence -- skratka komurkoli in za vsako rabo uporabljati, poganjati program (oz. avtorsko delo), pridobiti si izvirno kodo, deliti, (re)distribuirati in modificirati originalno izvirno kodo.

Ali kot piše v sami licenci: Dajalec licence odobri svetovno, brezplačno, neizključno licenco, ki jo je mogoče podlicencirati, za čas trajanja avtorske pravice, podeljene izvirniku dela, za:

Zakaj EUPL in ne GPL?

Kot že rečeno, je EUPL bila ustvarjena, ker GPL (in druge FOSS licence) niso izpolnjevale ciljev, ki jih je Evropska komisija poskušala doseči. Zahtevala je namreč tudi, da licenca enotno veljavna v vseh pravnih sistemih članic EU, upoštevaje njihove specifike; da je enotno veljavna v vseh uradnih jezikih EU; ter da je navzdol kompatibilna z najbolj pomembnimi FOSS licencami. GPL pa ne izpolnjuje nobenega od teh kriterijev.

V procesu, ki je vključeval tudi po dva avtorsko-pravna strokovnjaka iz vsake EU članice, je zato nastala licenca, ki je unikatna z več vidikov:

Da te cilje dosega, EUPL uporablja rešitve na abstraktni ravni, zaradi česa je veliko (trikrat) krajša in berljivejša od GPLv3. Ta abstrakcija tudi omogoča, da se jo lažje uporablja za avtorska dela, ki niso računalniški programi.

Po drugi strani pa je GPL (še posebno v3) zelo ZDA-centrična ter se loteva problemov zelo konkretno, zaradi česar je tudi s pravniškim zaledjem zelo težko prebavljiva.

Problem patentov in komercialnosti rešuje EUPL zelo enostavno -- dajalec licence daje tako kodo (delo) kot tudi vse svoje patente, ki so potrebni za uporabo pravic iz licence, pridobitelju licence brezplačno in neizključno.

Ima tudi zelo pragmatičen in bolj življenski pristop k odgovornosti avtorjev kode (oz. dela) -- odgovarjajo namreč (in le) za neposredno namerno škodo. Kar je precej bolj realistično kot "as is" (oz. po naše "videno kupljeno") klavzula večine FOSS licenc, ki pred sodišči na naši celini ne bi zdržala.

Čeprav GPLv3 še vedno ne pokriva problema programja kot ponudbe (Software as a Service [SaaS) in je za to še vedno potrebna uporaba AGPLv3, se EUPL razteza tudi na SaaS.

Po drugi strani pa EUPL ne rešuje direktno problema t.i. "Tivoizacije" -- uporabe (in morebiti zapiranja) FOSS programja na strojni opremi, ki pa onemogoča poganjanje modificiranega istega FOSS programja -- ker ob pisanju licence ta problem še ni bil dovolj razpasen. Tako, da bo pri trenutni verziji EUPL, moralo sodišče vsakič sproti odločati ali gre za kršitev smisla EUPL ali ne.

EUPL vsebuje tudi pravno dokaj zanimivo določbo glede uporabe prava in pristojnosti sodišča, ampak se tega v tem članku ne bomo dotikali.

Kompatibilnost z drugimi licencami

Precejšnja olajšava in inovacija je tudi že prej omenjena kompatibilnostna klavzula, ki natančno določa s katerimi licencami je EUPL navzdol kompatibilna. Čeprav se to sliši kot omejitev, iz tega izhaja v bistvu veliko večja predvidljivost in združljivost kot v GPL. GPL namreč dovoljuje relicenciranje samo v drugo verzijo GPL ali AGPL (pa še to ne vedno!.

Pri tem je treba razlikovati med permisivnimi licencami (npr. MIT, BSD) in t.i. "copyleft" licencami (npr. GPL, EUPL). Prve dopuščajo prejemniku licence, da počne več ali manj vse s kodo -- tudi zapre. Druge pa omejijo svobodo prejemnika licence do te mere, da se zagotovi nadaljevanje odprtosti kode.

Če torej vzame nekdo kodo pod BSD in jo vključi v kodo pod EUPL, bo moral izdati ta izdelek pod EUPL, ker BSD dopušča relicenciranje pod EUPL in EUPL ne dopušča relicenciranja pod BSD (ni na seznamu).

Če pa vzame nekdo kodo pod GPLv2 in jo vključi v kodo pod EUPL, bo lahko izdal ta izdelek pod GPLv2, ker EUPL to dopušča, GPL pa ne dopušča relicenciranja pod EUPL.

V trenutni verziji (1.1) EUPL ni navzdol kompatibilna z GPLv3. Čeprav nekateri krtizirajo to pomankljivost, je treba vzeti to stanje malce v zgodovinskem kontekstu. GPLv3 ter EUPL sta se namreč istočasno razvijali in zato še ni bilo mogoče vključiti GPLv3 v kompatibilnostno klavzulo EUPL preden je bila GPLv3 sploh dokončana (in preštudirana). Temu je treba tudi dodati, da se bo EUPL še razvijala in bo zelo verjetno v prihodnji verziji dodana tudi kompatibilnost navzdol z GPLv3.

Uporablja sploh kdo EUPL?

Treba je vzeti v zakup, da gre za relativno zelo mlado licenco, ki je primarno (vendar ne izključno) narejena za uporabo Evropske komisije. Temu primerno, uporabljata EUPL Evropska komisija ter znotraj nje IDABC. Poleg nje pa se je za EUPL zagrel tudi Eurostat ter mesti München in Trento. Zanimiv podatek je tudi, da uporablja EUPL že približno tretjina projektov na OSOR.

Naj jo uporabljam jaz?

Uporaba domačega jezika v licenci, njena zagotovljena veljavnost znotraj celotne EU, predvidljivost pravnega sistema in pristojnosti sodišča jo delajo zelo privlačno.

Glede na to, da omogoča relicenciranje v GPLv2, pa jo lahko brez skrbi tudi uporabljaš, vedoč, da jo lahko svojo kodo kasneje še vedno spremeniš v GPLv2 (in kasneje GPLv3).

V vsakem primeru, četudi se ne odločiš jo prevzeti, pa toplo priporočam, da si jo prebere vsak FOSS entuziast v domačem jeziku -- bolj razumljiv tekst o tem kaj FOSS je bo zelo težko najti!

Več informacij:

Uvod v Linux

Uvod v Linux

Več dejavnikov je vplivalo na nastanek kratkega pregleda osnov Linuxa, ki ste ga pravkar položili pred oči, zato bi težko jedrnato povedal, zakaj sem se odločil, da ga napišem, je pa res, da so glavni razlogi za njegovo rojstvo samo trije, in sicer čedalje pogostejše ...

Preberi cel članek »

Intervju z Richardom Huddyjem

Intervju z Richardom Huddyjem

Slo-Tech: Lahko našim bralcem najprej poveš nekaj o sebi ter o svojem delu pri ATIju? Richard Huddy: Delam v Evropi kot del skupine, ki podpira razvijalce iger -- spremljam razvoj naših novih tehnologij ter o njih predavam tehničnemu osebju, ki dela v segmentu razvoja iger. Hkrati ...

Preberi cel članek »

Ram Drive

Ram Drive

Verjetno ste se že vsi uporabniki operacijskega sistema Windows 98 spraševali, zakaj vam računalnik piše ter škrta po disku navkljub dejstvu, da imate vgrajenega 512 MB visokokakovostnega pomnilnika. Odgovorov je bilo več, eden od njih je nakazoval slabo kvaliteto upravljalnika ...

Preberi cel članek »

Stroški za IT v slovenskem proračunu

Stroški za IT v slovenskem proračunu

Ministrstvo za javno upravo je 28. septembra 2009 na spletnih straneh objavilo letna načrta pridobivanja stvarnega premoženja države za leti 2010 in 2011 - Predlog Letnih načrtov pridobivanja stvarnega premoženja države za leti 2010 in 2011. Med objavljenimi dokumenti sta tudi dva, z imeni (T4-pro2010-Informatizacija-20090926.XLS ...

Preberi cel članek »

Bit na bit - programska koda, evro na evro - palača

Bit na bit - programska koda, evro na evro - palača

Odprtokodno oziroma prosto programje v zadnjem času postaja zelo resna alternativa lastniškemu programju in po svetu je čedalje več primerov ustanov in podjetij, ki zaradi številnih prednosti prehajajo na uporabo odprte kode. Poleg ugodne cene (odprtokodno programje je praviloma na voljo brezplačno) ...

Preberi cel članek »