Slo-Tech - O dogodku smo že poročali - tu je še uradna izjava z več dodatnimi informacijami.

V okviru projekta Šoupek (šopek kakovostne in uporabne programske opreme), s katerim želimo študentom in ostalim predstaviti prednosti (in slabosti) odprtokodnega programja, Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) prireja Linux namestitveno delavnico, ki bo potekala v soboto, 12. novembra 2005 v prostorih ŠOUPa na Pristaniški ulici 3 v Kopru. Pri izvedbi delavnice sodeluje Društvo uporabnikov Linuxa Slovenija (LUGOS) in Moštvo Pingo Linux.

Strokovni program:

PARALELA I (nameščanja in brezžična omrežja):
Študentska organizacija Univerze na Primorskem (Pristaniška ulica 3, Koper) - Predavalnica 1

• 10.00 - 12.00 Aleš Košir (Namestimo Pingo Linux 4.1)
• 12.00 - 14.00 Moštvo Pingo (Posebna pomoč pri namestitvi Pinga 4.1 - razreševanje težav pri muhasti strojni opremi)
• 15.00 - 16.00 Aleš Košir (Antene za brezžična omrežja)
• 16.00 - 17.00 Rok Papež (Brezžično omrežje)
• 17.00 - 18.00 Martin Vuk...

Mobitel - Mobitel že četrto leto potuje po Sloveniji in ponuja ogled sodobnih tehnologij. Tako se bodo v naslednjih tednih ustavili v Kočevju in predstavili Mobilatorij, kjer se bomo lahko seznanili z različnimi področji telekomunikacij, ponujali pa bodo tudi osnovne in nadaljevalne tečaje računalništva ter prost dostop do svetovnega spleta. Mobitel želi s tem projektom predstaviti njihove nove storitve, ki jih omogoča napredek tehnologije. Dogajanje se bo odvijalo na mestni ploščadi v Kočevju, dostop do interneta bo na voljo vsak dan v tednu, za večje skupine pa so na voljo tudi delavnice. Vstop v Mobilatorij bo brezplačen, obiskovali pa ga boste lahko do začetka decembra.

Slo-Tech - No, pa nadaljujmo. V prejšnji novici sem obljubljal tudi teste hladilnikov, še prej pa še nekaj o grafičnih karticah.

Na X-bit labs so pod drobnogled vzeli ne eno, temveč dve grafični kartici, Asusovi <i>ekstremni</i> 7800 GT. Azijci so se tokrat požvižgali na referenčni dizajn in na vezje modre barve čipe prispajkali po svoje. Tudi hladilnik ni originalen nVidiin, namenjen 7800 GT karticam, temveč je zelo podoben tistemu z Asusove serije nVidiinih grafičnih kartic 6800.

Na X-bit labs so pripravili tudi zanimiv slovarček za vse, ki vas zmedejo imena, kot so 7800 GTX, 7800 GT, 6800 Ultra, 6800 GT, X850XT, X850PRO, X800XL, X1800XT, X1800XL, ... V njem je poleg imena grafične kartice v tabeli navedeno še kodno ime jedra, izdelovalni proces, vodilo kartice, tip in količina pomnilnika, število cevovodov v jedru, zadnja podprta verzijo DirectXa, frekvence in širina spominskega vodila.

Če imate toplotne težave s svojim kavnim mličkom in uporabljate le tovarniški sistem za...

Hardware Asylum - In ne le to, Kinc, s švedske strani Hardware Asylum, je poleg vseh treh rekordov podrl tudi dva druga mejnika. V 3D Mark 2001 je dosegel neverjetnih 50.614 točk, kar pomeni, da je prvi prek 50.000 točk, v 3D Mark 2003 pa je dobil približno 10.000 točk manj (40.061) in s tem podrl mejo 40.000 točk. V 3D Mark 2005 mu žal ni uspelo doseči prek 20.000 točk, dosegel jih je le 17.560, kar pa je zadostovalo za trojno krono, dosežek, ki si ga že lep čas ni nihče lastil.

Za ta podvig sta bili uporabljeni dve Gigabyte 7800 GTX kartici v SLI načinu, AMDjev FX-57 procesor, navit na osupljivih 3,95 GHz (že nekaj časa nazaj je sicer padlo 4 GHz, a je bil procesor dovolj stabilen le za sliko namizja), DDR pomnilnik Corsair (s tem dosežkom je razbit mit, da se Corsair moduli na DFI Lanparty ploščah navijajo slabo), vse skupaj pa je počivalo na matični plošči DFI Lanparty SLI-D. Iz slike dogajanja je razvidno, da se je za hlajenje vsega skupaj uporabljal tekoči dušik.

Več na Hardware Asylum.

Ars Technica - Ta mesec je minilo 15 let, odkar se je pojavila prva .html spletna stran. Tim Berners-Lee, raziskovalec v inštitutu CERN je takrat izumil prvi spletni strežnik in prvi spletni brskalnik. Prvega je poimenoval httpd, slednjega pa WorldWideWeb.

Lee sicer ni izumitelj http tehnologije, ki je v osnovi starejša, je pa njegova stvaritev imela to lastnost, da je bila zasnovana na odprtih standardih. Splet se je tako razvil iz univerzitetnih akademskih mrež, kjer so izmenjevali izvorno kodo v imenu učenja in širjenja znanja, javnost pa ga je zares pograbila z izidom Netscapovega spletnega brskalnika. Ostalo je zgodovina....