Slo-Tech - Po sprejetju novega zakona v Kanadi, ki predvideva plačevanje medijskim hišam, ker spletne platforme delijo in uporabljajo njihove vsebine, tudi Google napoveduje blokado deljenja novic. To je že napovedala Meta, sedaj pa bo sledil še drugi velikan.

Podobno rešitev so uvedli tudi v Avstraliji, kjer je prav tako sledilo napenjanje mišic in začasno blokiranje objavljanja povezav do novic na platformah, dokler ni bil sklenjen dogovor. Sedaj, ko je enak zakon sprejela Kanada, veljati pa naj bi začel prihodnje leto, enako grozita tudi Meta in Google. Slednji podobno kot Meta vztraja, da je zakon (C-18) v praksi neizvedljiv. Moti jih, da bi morali plačevati zgolj za objavo povezav do novic na spletnih straneh medijskih hiš, kar štejejo kot davek na povezave (link tax). Google meni, da je to nesprejemljivo, zato bodo umaknili vse povezave do kanadskih novic na storitvah Google Search, News in Discover.

Google vztraja, da želijo pomagati izboljšati zakon, zato so pripravljeni sodelovati...

Slo-Tech - Prvikrat je poizkusila poleteti junija 1996, a ni šlo po načrtih. Tudi vdurgo, leto pozneje, vzlet ni uspel brez napake. Nato pa je šlo kot po maslu in do danes je Ariane 5 vzletela 116-krat. Velika večina izstrelitev je bila uspešnih, s čimer je evropskim državam zagotavljala zanesljivo dostavo tovora v orbito. Njeni potniki so bili tudi Herschel, Planck, Rosetta in JUICE, pa tudi teleskop James Webb. A sčasoma se vse stvari končajo.

Ariane 5 bo zadnjikrat poletela danes zvečer, ob 23.30 po slovenskem času se odpre poldrugo uro dolgo okno, ko bo z izstrelišča v Francoski Gvajani v vesolje ponesla francoski vojaški satelit za telekomunikacije in nemški geostacionarni satelit za civilne telekomunikacije. Kaj sledi sedaj?

Da Ariane 5 ne bo mogla leteti v nedogled, je postalo jasno že pred desetletjem. Modernejše rakete so pač učinkovitejše in cenejše. Logična naslednica je Ariane 6, ki bo bržkone nared šele po prihodnjem poletju. S tem je Evropa v neprijetnem položaju, ko je leto...

Slo-Tech - Za nami je najtoplejši dan, odkar potekajo sistematične meritve vremena. V ponedeljek je bila povprečna temperatura na planetu prvikrat višja od 17 °C, s čimer je bil presežen rekord vse od 19. stoletja. Hkrati je bil minuli junij najtoplejši junij v zgodovini meritev.

Globalne temperature sicer v povprečju rastejo, dogajanje vsako leto pa je odvisno od pojava El Niño. Letos je ta pojav spet aktiven, kar pomeni, da bodo temperature v globalnem povprečju višje. Tudi doslej najtoplejše leto 2016 se je namreč zgodilo, ko je bil El Niño na višku.

V ponedeljek je bila povprečna globalna temperatura 17,01 °C, s čimer smo podrli rekord 16,92 °C doslej. Tega so izmerili 24. julija 2016 in tudi 14. avgusta 2016. Pojav El Niño povzroči segrevanje zgornji slojev vode v vzhodnem delu Pacifika, kar vpliva na vremenske razmere v tistem delu sveta in tudi globalno. Pojav je periodičen in se ponovi vsakih nekaj let, a se perioda spreminja.

Globalno temperaturo lahko sorazmerno natančno določimo...

Slo-Tech - Nekdo je na internet pripel skorajda celotno izvorno kodo originalne igre Far Cry, ki je izšla davnega leta 2004 in rodila izjemno uspešno franšizo. Na internetni strani archive.org se je znašla koda, ki nosi oznako verzije 1.34. Po prvih preizkusih kodi ni popolna, a ne manjka veliko.

Kdo je kodo konec junija naložil na splet, ni jasno. Far Cry je izšel leta 2004 na pogonu CryEngine in je imela za svoj čas izjemno grafiko. Čeprav igra ni več komercialno pomembna, založniki vseeno niso vedno navdušeni nad deljenje izvorne kode. Precej drugačnega mnenja so navdušenci nad starejšim igrami, skupnosti za njihovo ohranjanje, modificiranje in vsi, ki jih zanima koncept pisanja iger.

Koda ob prevajanju javi 332 napak, kar kaže na njeno nepopolnost. Komentatorji ugotavljajo, da gre verjetno za verzijo, ki je bila namenjena vgradnji zaščite DRM. Dokler je ne odstranijo, je na voljo tudi na Githubu.