»

Pomnilniška prepustnost

Overclockers.com.au - Ko šarimo po sistemu v iskanju zadnjih trohic zmogljivosti, slej kot prej naletimo tudi na pomnilniški podsistem. Cilj tako postane čim večja pomnilniška prepustnost. Ampak kaj to sploh je. V tem članku boste našli dobro razlago osnov in dejavnikov, ki jo pogojujejo. Število in raznorodnost vplivov precej otežkočata kvalitetno, ali bolje rečeno celovito, testiranje, razlika med sintetičnimi testi in 'uporabnimi' programi postane v takšnih primerih še očitnejša. Dokaj trdno je zakoreninjeno prepričanje, da je to nekaj slabega, a temu ni nujno vedno tako. Upoštevati je treba deus ex machina. Kaj lahko izide nov gonilnik, ki opazno spremeni rezultate, morebiti presedlate na drug operacijski sistem. Zapletimo stvari še malo. Recimo, da je nov gonilnik nekje hitrejši, spet drugod počasnejši. Kako potem? Sicer ne najbolj reprezentativen, a zato toliko bolj nazoren in vsem poznan, je primer (sintetičnih) grafičnih testov 3D Mark, kjer imata verziji 2001SE in 2003 vsaka svoje 'najljubše'...

2 komentarja

Tudi Corsair z DDR-II

X-Bit Labs - Dejstvo je, da DDR-II trka oziroma že kar razbija po vratih, in tu se ne gre več sprenevedati. Do podobnih zaključkov so prišli tudi pri Corsairju in obljubili, da bodo svoje module DDR-II predstavili na prihajajočem IDF (Intel Developer Forum) v San Franciscu. Njihov tiskovni predstavnik je zatrdil, da podjetje že proizvaja nove module, ki bodo po predstavitvi na prodaj pod oznako XMS2. Takrat lahko pričakujemo tudi prve teste. Začeli bodo z moduloma PC2-3200 (400 MHz) in PC2-4300 (533 MHz). O cenah še ni podatkov. Več o tem.

4 komentarji

Nanotehnologija še (makro) korak bliže

Slo-Tech - NTT (Nippon Telegraph and Telephone) je nedavno pokrajšal še dve ničli. S svojim sistemom za litografijo s curkom elektronov jim je uspelo oblikovati tridimenzionalen objekt z natančnostjo 10 nm, s čimer so za kar stokrat presegli vse dosedanje metode. Te so povrh vsega še povečini za praktično rabo in pogosto uporabljajo rentgenske žarke, ki s svojo valovno dolžino omejujejo natančnost na velikostni red enega mikrona.

Tehnologija litografije s curkom elektronov sama po sebi ni nova, uporabljajo jo za izdelovanje dvodimenzionalnih vzorcev, napredek se skriva v prehodu v tri dimenzije. Za to je potreben mehanizem, ki omogoča vrtenje okoli vsaj dveh osi in določanje tretje koordinate. NTT je premagal obe oviri....

3 komentarji

ATi poslal na tržišče Mobility Radeon 9700

The Register - Med tem ko se lastniki sivih namiznih mlinčkov že nekaj časa hvalijo z Radeon 9700 (Pro) in boljšimi modeli, so se morali lastniki prenosnikov "tolažiti" z relativno šibkejšimi Radeoni. A ker kupci zahtevajo več in boljše (hitrejše) in ker je kupec kralj, se tudi na tem področju vse pogosteje pojavljajo novosti - boljše grafične kartice.

Tako bi naj ATi začel z izdelavo prenosne različice Radeonov 9700. Tehnologijo, ki je to omogočila, je razvilo ATi-jevo partnersko podjetje TSMC, nove mobilne različice Radeonov pa ne bi bile v sramoto nobenemu lastniku namiznega računala - med drugim so jih opremili s SmoothVision 2.0, štirimi prikazovalnimi cevovodi, podporo za DirectX 9.0, PowerPlay 4.0, podporo visokim resolucijam (2048 x 1536 pikslov), dvojnim 400 MHz RAMDAC, AGP 8x. Nove različice Mobility Radeonov naj bi svoje mesto v prenosnikih našle že v kratkem. Klik!

10 komentarjev

Linux 2.6.2 in 2.0.x

OSNews - Strežnike je preplavila nova stabilna različica Linuxa, 2.6.2, znana tudi kot Feisty Dunnart. Ime kaže na pravo programersko vzdušje avtorjev, saj je po razlagi Linusa Torvaldsa izbrano iz pretirano alkoholnih razlogov. [>:D] Novo različico lahko najdete tukaj.

Zanimivo je tudi, da še vedno poteka razvoj jedra iz veje 2.0, nad katerim že 4 leta bdi David Weinehall, ki je mentorstvo prevzel iz rok Alana Coxa. V pogovoru na Kerneltrap-u je predstavil svoje delo, spregovoril pa je tudi o pomenu vzdrževanja veje 2.0, o tem, kdo jo uporablja in kdaj lahko pričakujemo izid Linuxa 2.0.40.

0 komentarjev

Nvu 0.1

Nov izgled

Mozillazine - Po zgledu Mozilla Firebirda, Mozilla Thunderbirda in Mozilla Sunbirda, ki so se razvili kot samostojne komponente, se je od programske zbirke Mozilla odcepil tudi Mozilla Composer. Po nekaj tedenskem razvoju je danes luč sveta ugledala prva razvojna različica, Nvu 0.1, ki je na voljo kot arhiv za Linux, Windows in v posebni obliki za LindowsOS. Nad razvojem programa Nvu namreč bdi Lindows.com, ki ga izdatno finančno podpira. Glavne novosti so okno z nastavitvami in prilagodljive orodne vrstice v slogu Mozilla *birda, upravitelj strani, nova barvna paleta, zavihki ...

V okolju Windows boste morali v imenik, v katerega ste razširili namestitveni paket, kopirati še datoteki msvcp70.dll in

8 komentarjev

64-bitna Okna XP za vse 64-bitneže

Slashdot - Čeprav so 64-bitni procesorji za namizne računalnike že nekaj časa med nami, je večina preizkuševalcev mnenja, da bo vse skupaj resnično zaživelo šele s 64-bitno različico Microsoftovih Oken XP. Razvijalcem so bile beta različice že nekaj časa na voljo, zdaj pa si jo lahko prenesejo tudi navadni uporabniki AMD Opterona oziroma Athlona64. Glede na to, da je različica omejena na 360 dni, predvidevamo, da bo končna različica izšla tekom letošnjega leta. V tem času bodo tudi razvijalci imeli čas pripraviti tudi 64-bitne gonilnike. Po poročanju uporabnikov namreč v trenutni različici delujejo le 64-bitni, kar trenutno pomeni marsikatero težavo z združljivostjo starejše strojne opreme.

8 komentarjev