Slo-Tech - Ponudnik varnega elektronskega predala ProtonMail, ki stavi predvsem na zaščito zasebnosti in je vzklil na bogatem terenu zavedanja o problemu sledenja po Snowdnovnih razkritjih, je pripravil tudi koledar. Veliko ljudi uporablja Googlov koledar, ki je prikladno integriran v Googlov ekosistem in povezan z Gmailom, kar seveda pomeni, da ni nič kaj zaseben. To za večino ni nič narobe, a kdor bi želel več zasebnosti, tega ni mogel uporabljati.

Koledar ProtonMaila so preizkušali že več mesecev, sedaj pa je prispel v javno beta fazo. To pomeni, da ga lahko z novim letom začne poizkusno uporabljati kdorkoli. Zamisel je preprosta. Ker je koledar več le koledar, temveč tudi neke vrste dnevnik dogodkov v našem življenju, želi švicarsko podjetje ponuditi storitev, ki te podatke iztrgala iz rok velikih korporacij. Ker seveda vse skupaj nič ne pomaga, če bi to pomenilo zgolj, da te podatke damo drugemu podjetju, novi koledar prinaša šifriranje od začetka do konca (end-to-end). Tako tudi...

Reuters - Kitajski tehnološki velikan bo v letošnjem letu zabeležil za 122 milijard ameriških dolarjev prihodkov, kar je 18 % več, kot so ti znašali v lanskem letu. V tem času so globalno prodali 240 milijonov kosov telefonov, lani 206 milijonov, kar predstavlja približno petinsko rast. Seveda gre v veliki večini za modele telefonov, ki so na trg prišli še pred blokado ZDA in so zato še vedno smeli uporabljati ameriško tehnologijo.

Številke so nekoliko nižje od napovedovanih, a še vedno solidne, je v pismu zaposlenim zapisal trenutni predsednik uprave Eric Xu in dodal, da bo prihajajoče leto v tem smislu precej bolj izzivalno. Po njegovih besedah se Huawei spopada z dolgoročno in strateško kampanjo ameriške vlade, s katero mu želi preprečiti normalno poslovanje. Zato bo preživetje osrednja naloga uprave v letu 2020.

Znano je, da so ZDA Huawei maja letos dodale na črno listo Ministrstva za trgovino in mu preprečile poslovanje z ameriškimi podjetji. Obenem so med državami zaveznicami začele...

Washington Post - Slovensko domeno .si lahko dobimo že za manj kot 10 evrov letno. Če upoštevamo, da je registriranih 134 tisoč teh domen, lahko čez palec ocenimo, da so prihodki od tega v velikostnem razredu slabega milijona evrov ali manj kot 0,002 odstotka bruto družbenega proizvoda. Zaradi prodaje domen, navkljub njihovemu lepemu zvenu in uporabnosti v romanskih jezikih, nismo opazno bogatejši. Povsem drugačna pa je zgodba majhne tihomorske države Tuvalu, ki ima prebivalcev za ene Domžale. Pred petindvajsetimi leti so namreč zadeli tombolo na domenski loteriji. Dodeljena jim je bila vrhnja domena .tv, a se pomembnosti tega dejstva še nekaj let niso zavedli. Danes je drugače.

Televizija je pomemben dejavnik in TV samoumevna kratica, a za zlato obdobje Tuvaluja je poskrbel razmah pretočnih vsebin, posnetkov igranja iger in Twitch. Danes ta otoška državica kar dvanajstino svojega družbenega proizvoda ustvari s prodajo domen .tv. Trenutno za registracijo domen skrbi Verisign, a mu pogodba poteče...

Bloomberg - Uber in Postmates sta vložila tožbo zoper ameriško zvezno državo Kalifornijo zaradi novega zakona o zagotavljanju delavskih pravic delavcem, ki delajo v prekarnih oblikah. Uber, ki najema ljudi za prevažanje potnikov, a vztraja, da ni taksislužba, in Postmates, ki najema ljudi za dostavo pošiljk, trdita, da bo novi zakon neustaven. Diskriminiral naj bi namreč podjetja, ki se ukvarjajo z nudenjem storitev na poziv (gig economy) in ljudem onemogočal prožno delo. Zakon bo začel veljati jutri.

Podjetji trdita, da zakon samovoljno določa, kdo sodi med ponudnike prekarnega dela. Medtem ko so prodajalci, agentje, vozniki, ribiči in še nekaj skupin izvzeti, pa delavci pri Uberju, Postmatesu, Foodori, Lyftu in podobnih podjetjih niso. Ker zakon podjetjem nalaga, da morajo tudi zaposlenim v prekarnih oblikah plačati zdravstveno zavarovanje, pokojninske prispevke, nadure in vse ostale pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja, so začela obsežno lobirati. Uber in še nekaj podjetij je javno...