Ars Technica - Med projektom prenosa Linuxa na nove mace s sistemskim čipom M1 je bil odkrit še neznan hrošč v čipu, ki dvema aplikacijama omogoča nepooblaščeno komuniciranje med seboj. A ker prijem ne omogoča kraje informacij ali okuževanja naprav z zlobno kodo, zaenkrat ne gre za resnejšo težavo.

Hector Martin je vodja projekta Asahi Linux, katerega namen je prenesti Pingvina na Applove naprave z novim sistemskim čipom M1. Pri igračkanju z drobovjem procesorja pa je naletel na samosvoj register velikosti dveh bitov, ki je dosegljiv v načinu delovanja EL0, to je tisti z najnižjimi sistemskimi privilegiji, ki ga uporabljajo aplikacije. Problem je, da je raba tega registra operacijskemu sistemu praktično nevidna. To pomeni, da ga lahko dve aplikaciji, če to znata, namensko uporabita za medsebojno komunikacijo, ki je ni mogoče zaznati brez posebnih orodij. Po drugi plati te zmogljivosti ni mogoče uporabiti za kukanje v druge registre, oziroma pomnilnik, ali procese. Tako je funkcija uporabna zgolj...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je izdala redno letno poročilo o vesoljem okolju, v katerem analizirajo dogodke v orbitah okrog Zemlje in trende. Letos izrecno ugotavljajo, da se število objektov v orbiti povečuje prehitro. Trenutno ravnanje ni vzdržno in bo imelo hude posledice za uporabo satelitov in izstrelitve misij v prihodnosti, če ne bomo spremenili izrabe orbit.

Orbite so omejena dobrina, podobno kot elektromagnetni spekter, le da si jih delimo vsi Zemljani in da smeti v vesolju ostajajo dolgo časa. ESA ugotavlja, da je bilo od začetka vesoljskega raziskovanja v orbitah vedno več smeti kakor uporabnih satelitov, kar velja še danes. Število objektov v orbiti se še vedno hitro povečuje, tako po številu kakor po njihovi masi in površini. V zadnjem času se izboljšujejo tudi metode za spremljanje teh objektov, zato lahko sledimo čedalje manjših objektom. To je pomembno, ker se spreminja tudi porazdelitev satelitov. Čedalje več je manjših satelitov, ki so izstreljeni v...

Slo-Tech - Pat Gelsinger, izvršni direktor Intela je na sejmu Computex v Tajpeju izjavil, da nas je obdobje dela in učenja od doma med pandemijo COVID-19 pripeljalo do cikla eksplozivne rasti na področju polprevodnikov, kar je močno obremenilo globalne dobavne verige. Po njegovem mnenju je industrija že napravila ustrezne korake, da se stanje kratkoročno popravi, a vendarle utegne trajati še par let, da se prilagodijo prezasedene proizvodne zmogljivosti, proizvodnja substratov in drugih potrebnih komponent.

Vse to bo, kot pravi, vplivalo na razpoložljivost naprav za običajne uporabnike; od telefonov, računalnikov in tablic, zelo verjetno pa se bodo zaradi tega dvignile tudi cene. Kot je še povedal, Intel med kratkoročnimi ukrepi načrtuje gradnjo dveh proizvodnih kapacitet v Arizoni vrednosti 20 milijard ameriških dolarjev, podobne načrte pa ima podjetje še na nekaj lokacijah v Evropi in ZDA.

Nekoliko bolj optimistična pa je bila v intervjuju za Bloomberg (vir je plačljiv, alternativa)...

Slo-Tech - Kitajski fuzijski reaktor tipa superprevodni tokamak EAST je ta teden postavil rekord, saj je plazmo s temperaturo 120.000.000 °C in reakcijo ohranjal 101 sekundo. Še višjo temperaturo, 160 milijonov stopinj Celzija, pa je ohranjal 20 sekund. S tem so še korak bliže končnemu cilju, ki ga predstavlja plazma s temperaturo 100 milijonov stopinj Celzija, ki bi bila stabilna 1000 sekund (17 minut). Lani je EAST zmogel 100 milijonov stopinj Celzija za 20 sekund. V praksi so torej v letu dni podaljšali čas delovanja za petkrat, kar je osupljiv dosežek.

Kitajska je v svojem drugem fuzijskem reaktorju že dosegla 150 milijonov stopinj Celzija za 10 sekund. S tem je Kitajska močno vpisana na seznam držav, ki uspešno razvijajo fuzijsko energijo. Podobni projekti potekajo tudi v Evropi, Rusiji, Južni Koreji in ZDA. Največji projekt je ITER (International Thermonuclear Experimental Reactor), kjer sodeluje 35 držav, med njimi tudi Kitajska, ki se je pridružila leta 2003. ITER je zaradi več...