Slo-Tech - Po tem, ko je oktobra 2007 nizozemsko okrožno sodišče v Amsterdamu prepovedalo uporabo volilnih naprav oz. volilnih računalnikov, maja 2008 pa se je nizozemska vlada odločila, da bodo v bodoče na Nizozemskem volitve potekale zgolj na klasičen način, so podobno odločitev sprejeli tudi v Nemčiji.

Nemško ustavno sodišče je namreč 3. marca letos presodilo, da je uporaba elektronskih volilnih naprav na splošnih volitvah neustavna.

Odločitev ne pomeni, da nekoč v prihodnosti ne bo mogoče uporabljati elektronskih volilnih naprav, je pa bilo sodišče mnenja, da ima sedanja tehnologija preveč pomanjkljivosti, da bi ji smeli kar slepo zaupati.

Pritožbo sta na volitvah leta 2005 sprožila oče in sin Joachim in Ulrich Wiesner, ki sta v pritožbi zapisala, da je omenjena tehnologija netransparentna. Volivec namreč samo pritisne na gumb in ne more dejansko videti, kaj se v računalniku zares zgodi z njegovo glasovnico, pač pa mora slepo zaupati tehnologiji (in trditvam proizvajalca). Pred tem,...

Slo-Tech - Kot je 27. februarja 2009 ocenilo nemško administrativno sodišče v Wiesbadnu je ukrep obvezne hrambe prometnih podatkov, s katerim se shranjujejo prometni podatki o klicih in uporabi interneta za celotno populacijo - tudi povsem nedolžne posameznike - nesorazmeren.

Po mnenju sodišča (odločitev 6 K 1045/08.WI) obvezna hramba prometnih podatkov predstavlja kršitev pravice do zasebnosti, ta ukrep pa v demokratični družbi tudi ni nujen. Po mnenju sodišča ukrep ne spoštuje načela sorazmernosti v skladu z 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Odločitev omenjenega sodišča pa ne pomeni, da je ukrep obvezne hrambe prometnih podatkov v Nemčiji sedaj razveljavljen, pač pa le, da se je administrativno sodišče postavilo na stališče, da je tak ukrep nesorazmeren in odločanje o zadevi preneslo na višje sodišče, ki je pristojno za odločanje o ustavnosti obvezne hrambe prometnih podatkov. Je pa odločitev dober znak za pritožnike in njihovo argumentacijo glede spornosti obvezne...

TG Daily - Tale limonda o ljubezni in sovraštvu med Microsoftom in Yahoojem se kar noče končati, za kar pridno skrbijo šefi obeh podjetij, ki vsake toliko časa izustijo primerno udarno izjavo. To pot je očitno na vrsti Microsoft. Njegov šef Steve Ballmer je namreč tedni na konferenci ponovno dvoumno dejal, da bi kupčija med podjetjema pomagala Microsoftu pri gradnji spletnega iskalnika in širitvi baze uporabnikov.

Ali se bo iz tega kaj izcimilo, je vprašljivo, saj je nova Yahoojeva šefinja Carol Bartz zelo zadržana do teh idej. Poleg tega je Ballmer priznal, da je z njo osebno od prevzema funkcije govoril le enkrat, in sicer ko ji je čestital za napredovanje. Spomnimo, da Microsoft intenzivno razvija in testira svoj iskalni sistem Kumo, za katerega bi si verjetno zelo želel Yahoojevo množico uporabnikov. Rezultat na borzi je pričakovan, a ne pretiran, saj so delnice Yahooja včeraj spričo teh govoric porasle za tri odstotke.

Microsoft - Po več kot dveh letih razvoja je Microsoft včeraj končno izdal novo verzijo svojega brskalnika. Že osma inkarnacija Internet Explorerja je na voljo za operacijske sisteme Windows XP, Vista, Server 2003 in Server 2008 ter ob izidu govori 25 jezikov, slovensko žal še ne. IE8 bo vključen tudi v končno verzijo Windows 7, ko bo ta izšla, v kandidate za izid pa najverjetneje ne. Namestitev na navedene operacijske sisteme je za zdaj treba sprožiti ročno, medtem ko bodo avtomatsko posodobitev prek Windows Update omogočili kasneje.

Pomembneje od teh obrobnih opazkov pa je, kar se skriva pod pokrovom. Microsoft in Mozilla sta ogorčeno tekmovala, kdo bo prvi predstavil končno kodo nove verzije brskalnika, glavno vprašanje pa je, ali je IE8 dovolj dober, da bo uporabnike prejšnjih verzij prepričal v nadgradnjo in ne v prestop h konkurenci.

Prvi vtisi so vzpodbudni. Microsoft je poskrbel za boljše upravljanje z zavihki (na primer če neka spletna stran sesuje brskalnik, je moč zapreti zgolj...

TG Daily - Podjetje Cisco Systems je uradno najavilo prevzem manjšega podjetja iz San Francisa Pure Digital Technologies, za katerega so odšteli 590 milijonov dolarjev. Tarča se ukvarja z razvojem majhnih video kamer, ki so namenjene uporabnikom, ki želijo hitro prenesti svoje posnetke na spletne strani, kot sta Facebook ali YouTube. S prodajo kamer, ki stanejo med 130 in 230 dolarjev, je podjetje lani držalo četrtinski tržni delež, saj so jih prodali kar 1,5 milijona.

In kaj ima od tega Cisco? Podjetje je leta 2003 s prevzemom Linksysa vstopilo na trg domačih mrež, dve leti kasneje pa so kupili še Scientific-Atlanta. Lani so se ogreli za Pure Networks, letos pa je padel še Pure Digital. Kot pravijo, bodo z uporabo tehnologije prevzetega podjetja, v katerem bodo obdržali vse zaposlene, in njihove programske opreme FlipShare razvili nove video funkcionalnosti in novo generacijo zabave in komunikacije. Vse legalne podrobnosti transakcije bodo zaključene v letošnjem zadnjem četrtletju.