Virgin Galactic - Le dan potem, ko so v Blue Originu objavili, da bo četrti potnik na vesoljskem poletu Jeffa Bezosa legendarna pilotka Wally Funk, so v Virgin Galacticu potrdili, da bo Richard Branson skušal s plovilom VSS Unity poleteti že prej, 11. julija.

V začetku junija je milijarder Jeff Bezos udaril z najavo, da bosta z bratom Markom med potniki prve človeške odprave vesoljskega plovila New Shepard, ki naj bi poletela 20. julija. Že takrat se je šušljalo, da naj bi ga eden od poglavitnih tekmecev v industriji turističnih poletov v vesolje, šef Virgina Richard Branson, nameraval prehiteti z lastnim poletom na Virgin Galacticovem plovilu VSS Unity, ki je konec maja izvedlo uspešen testni polet. Sprva je bilo mišljeno, da bi bil Branson potnik tretje letošnje misije Unityja, toda Bezosov načrt naj bi premešal karte in Bransona prepričal, da izbere zgodnejšo odpravo.

To se je tudi zares zgodilo, kajti včeraj so v Virgin Galacticu najavili odpravo Unity 22, ki jo bo sestavljalo šest ljudi;...

Slo-Tech - Več medijev poroča, da je premirje v pravdanju med Microsoftom in Googlom, ki sta ga sklenila pred šestimi leti, dokončno romalo v smeti in se nam tako vnovič obetajo sodniške ter propagandne žajfnice v spopadanju obeh velikanov.

Jeseni 2015 sta bila Google in Microsoft zapletena v kar 18 medsebojnih tožb in že kar malo bizarno obmetavanje s sovražnimi oglasnimi kampanjami. Prepiri so se lotevali v glavnem patentnih sporov okoli mobilne telefonije po tem, ko je Google z nakupom Motorole Mobility pridobil zajeten njihov sveženj; pa kompresije videa in formata SMS sporočil ter seveda konkurenčnih praks oglaševanja. Oktobra tistega leta pa sta se podjetji odločili, da ju pretep po nepotrebnem izčrpava in sta sklenili dogovor, ki je končal omenjeno serijo tožb ter začrtal pot tesnejšega sodelovanja. Podrobnosti sicer še vedno niso povsem znane, toda v grobem je bil sprejet protokol, po katerem sta velikana spore prednostno razreševala za zaprtimi vrati. Microsoft je takrat denimo...

Slo-Tech - Več kot 130 držav je doseglo dogovor o uvedbi svetovnega digitalnega davka, ki ga bodo plačevali tehnološki giganti povsod, kjer poslujejo in ustvarjajo prihodke. Pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje (OECD) so pripravile izjavo o uvedbi dvostebrnega davka, ki bo reševal izzive digitalne ekonomije.

V prvem stebru so multinacionalke, ki letno ustvarijo več kot 20 milijard evrov prometa in ustvarjajo vsaj 10-odstotno bruto maržo (dobiček pred davki glede na promet). Steber predpostavlja novo razdelitev pravice do obdavčitve, ki ne bi bila več le pri državi, kjer je registrirana multinacionalka, temveč bi del davkov pripadel tudi ostalim državam, kjer multinacionalka posluje. Pri tem fizična navzočnost ne bo potrebna. Iz te obdavčitve so izvzete regulirane finančne inštitucije ter podjetja, ki pridobivajo naravne vire (nafto, plin itd.).

V drugem stebru pa se določa, da je najnižja stopnja davka na dobiček 15 odstotkov. To bo veljalo za vsa podjetja, ki ustvarijo...

Reuters - V Rusiji je začel veljati zakon, ki od upravljavcev družbenih omrežij zahteva, da v državi odprejo podružnice. V nasprotnem primeru grozijo globe in prepovedi oglaševanja. Zakon velja za družbena omrežja, ki delujejo v Rusiji, kar pomeni, da imajo vsaj 500.000 obiskovalcev iz Rusije dnevno. Podjetja morajo prit Roskomnadzorju registrirati osebni račun.

V Rusiji že več let poizkušajo trdo nadzorovati družbena omrežja. Leta 2019 sprejeli zakon, ki od prodajalcev pametnih telefonov zahteva, da nanje prednamestijo ruske aplikacije. V preteklosti je Kremelj že obtoževal družbena omrežja, da sodelujejo pri organizaciji ilegalnih protestov in shodov. Več družbenih omrežij so tudi oglobili, ker niso (dovolj hitro) odstranila vsebin, ki so po mnenju ruskih oblasti nezakonite. Ta teden se je v Rusiji začel nov postopek zoper Google zaradi suma kršitve zakonodaje o osebnih podatkih. Twitter in Facebook nove zakonodaje nista komentirala.

Slo-Tech - Skupina raziskovalcev z različnih področij, med drugim etike, psihologije, antropologije in klimatologije, v ugledni znanstveni reviji PNAS pišejo, da bi morali družbena omrežja obravnavati kot tako resen problem kot podnebno krizo. Ugotavljajo, da je neverjetno, da človeštvo ni uporabilo vseh dosegljivih mehanizmov za brzdanje sistema, ki med drugim napaja proticepilstvo, je botroval napadu na kapitol, podžiga nestrpnost do prosilcev za azil in neti sovraštvo. Sedemnajst strokovnjakov različnih področij zagovarja ugotovitev, da je katastrofa družbenih omrežij krizna veda (crisis discipline). Tako označujemo vedo, ki terja povezovanje več različnih ved pri reševanju problema, ki resno zadeva vso človeštvo. Prvi širše znan primer je bila varstvena biologija (conservational biology), sedaj pa je podobna tudi znanost o podnebnih spremembah.

Raziskovalci poudarjajo, da je v spletnem sodelovanju lahko precej svetlih točk, denimo Wikipedija ali večja slišanost deprivilegiranih skupin. A...