Slo-Tech - Microsoft je razkril cene za pisarniškega pomočnika 365 Copilot, ki so ga predstavili marca letos in prinaša umetno inteligenco v programe, ki jih poznamo kot del pisarniškega paketa Office. Asistent za Word, Excel, Outlook, Powerpoint, Teams in podobne aplikacije naj bo omogočil hitrejše pisanje dokumentov, analiziranje in raznovrstno pomoč pri uporabi, a ne bo poceni. V nekaterih primerih bo celo podvojil ali potrojil stroške najema programske opreme.

Na voljo bo za poslovne uporabnike, ki jih bo stal 30 dolarjev na uporabnika. To lahko primerjamo s ceno Microsoft 365 Business Standard, ki stane 12,5 dolarja na uporabnika ali Premium, ki stane 22 dolarjev. Microsoft 365 E3 oziroma E5 staneta 36 ali 57 dolarjev. V vseh primerih bo dodatek za naročnino na 365 Copilot enak, torej 30 dolarjev na mesec.

Microsoft sorazmerno visoko ceno utemeljuje s stroški, ki jih ima s strežniki, ki poganjajo umetno inteligenco. Ta bo namreč tekla v oblaku in ne na lokalnih računalnikih, ki so v ta...

Slo-Tech - Čeprav Metin konkurent Twitterju z imenom Threads v Evropi sploh še ni dosegljiv, je platforma 100 milijonov uporabnikov nabrala v pičlih petih dneh, s čimer je potolkla vse dotedanje rekorde. K temu je gotovo pripomogel tudi dežnik Instagrama, kar je njegovim uporabnikom omogočilo enostavno pridobitev računa še na Threads. Da je zategadelj rast morda napihnjena in ni realen pokazatelj potenciala, se že kaže.

Število dnevno aktivnih uporabnikov (na Androidu) se je v enem tednu znižalo z 49 na 23 milijonov, kar je znaten padec. Največ uporabnikov je imela platforma 7. julija. Tedaj je imel Twitter na Androidu 109 milijonov aktivnih uporabnikov, Threads pa že omenjenih 49 milijonov. Teden dni pozneje je imel Thread le še 22 odstotkov toliko uporabnikov kot Twitter. Povprečni uporabnik je na vrhuncu na spletni strani preživel 21 minut, sedaj pa le še 6 minut na dan.

Zanimivo je, da je ob splavitvi Threads promet na Twitterju padel za pet odstotkov, kasneje se je popravil, a je sedaj...

Računalniški muzej -

Po obdobju relativno svobodne ekonomske politike v Jugoslaviji med leti 1965 in 1972 je svet zajela energetska kriza. Razvrednotenje domačega dinarja in devizni primanjkljaj sta narekovala varčevanje v državi, še posebej pa pri potrošnji deviz. Gospodarska kriza se je po letu 1973 še bolj izrazito okrepila in je močno prizadela ravno manj razvite države kot je bila Jugoslavija. Po nekaj zelo ugodnih letih, ko je bilo računalnike mogoče uvažati celo brez carine, so leta 1973 ponovno uvedli carine na uvoz, omejitve pri porabi deviz in splošno varčevanje pa sta se stopnjevala. Porast novih računalnikov je v celotni Jugoslaviji močno upadel. V dveh letih od 1971 do 1973 je število računalnikov v Jugoslaviji narastlo kar za 230 enot in se je tako skoraj podvojilo. V dveh letih po letu 1973 pa je število računalnikov narastlo le še za dobrih sto enot. Računalnikov je bilo takrat v celotni Jugoslaviji okrog 600, v Sloveniji pa okrog 150. Poleg tega je bil negativen tudi uraden pogled na...