Slo-Tech - Letošnjo Turingovo nagrado, ki jo podeljujejo za dosežke na področju računalniških ved in predstavlja ustreznico Nobelove nagrade, saj je za to področje ni, sta prejela Andrew G. Barto in Richard S. Sutton. Association for Computing Machinery jima je nagrado podelila za dosežke na področju spodbujevanega učenja (reinforcement learning). Nagrada vključuje tudi milijon dolarjev, ki jih prispeva Google.

Tehniko, ki je danes gonilna sila moderne umetne inteligence, sta Barto in Sutton začela oblikovati v 80. letih minulega stoletja. Tedaj sta v nizu člankov predstavila zamisel, razvila matematične osnove in postavila prve algoritme. Spodbujevano učenje je eden izmed načinov za trening umetne inteligence, ki se mora naučiti izbrati pravilne poti. Do začetka 80. let je bi napredek na tem področju počasen, zato sta nagrajenca oblikovala nov pristop. Agenti umetne inteligence lahko ravnajo po naključju, nato pa njihove poteze ovrednotimo z nagrajevalno funkcijo, ki favorizira želeno...

Slo-Tech - Apple je prenovil družino MacBookov Air, ki so prejeli novi čip M4. Tega že poznamo iz MacBookov Pro in iMacov, zato je skrajni čas, da se znajde tudi v lažjih napravah. Vizualno sicer novi MacBook Air ni nič drugačen, saj so oblika, lastnosti zaslona, tipkovnica, priklopi in drugi vidni parametri enaki. Velika razlika je le nova barva, saj je sedaj na voljo tudi v svetlo modri.

Glavna novost je nižja cena. Najcenejši 13-palčni model, ki ima 16 GB pomnilnika in kapaciteto 256 GB, bo stal 999 dolarjev oziroma sto dolarjev manj od predhodnika. Cena večjega modela s 15-palčnim zaslonom se bo začela pri 1199 dolarjih, lahko pa seveda pošteno raste, če si zaželimo več pomnilnika (do 32 GB), več kapacitete (do 2 TB) ali več jeder. Osnovna konfiguracija čipa M4 prinaša deset večnamenskih jeder (štiri hitra, šest varčnih) in osem grafičnih jeder (GPU).

Še ena manjša novost je kamera z 12 milijoni pik (Center Stage), ki so jo lani dobili MacBooki Pro in iMaci. Ta omogoča slediti ljudem,...

Slo-Tech - Pred dvema letoma smo pisalo o odmevnem primeru v ZDA, ko je odvetnik sodišču predložil dokumente, ki so se sklicevali na neobstoječe primere. Izkazalo se je, da si jih je izmislila umetna inteligenca, ki jo je odvetnik nespretno uporabil. Tedaj jo je odnesel s 5000 dolarjev kazni, opravičilom in obljubo, da tega ne bo več počel. A to ni bil osamljeni primer, se je izkazalo.

V ZDA so odvetniki večkrat uporabili umetno inteligenco in pri tem navajali fantomske primere. Sodišča so do teh izpadov čedalje manj prizanesljiva, ker je nezanesljivost umetne inteligence že splošno znana in bi moral vsak odvetnik preveriti njene izdelke, zlasti reference. Rafael Ramirez, ki je zastopal podjetje HoosierVac, je oktobra lani na primer v enem izmed zahtevkov citiral neobstoječi primer, kar je sodnik hitro ugotovil. Kasneje so pregledali še njegove ostale vloge in ugotovili, da je tudi v vsaj dveh drugih primerih storil enak. Sodišče ni bilo zadovoljno z njegovim pojasnilom, da uporablja umetno...