Slo-Tech - V New Yorku so se odločili na šolskih omrežjih in napravah blokirati dostop do orodja ChatGPT. Za blokado so se odločili zaradi negativnih vplivov na učenje ter pomislekov glede varnosti in resničnosti vsebin, ki jih ChatGPT podaja. Dodali so, da ChatGPT lahko podaja hitre in preproste odgovore na vprašanja, a ne omogoča razvoja kritičnega mišljenja in sposobnosti analitičnega mišljenja, ki sta ključna za dober šolski rezultat in kasnejši uspeh v življenju. Dostop bo omogočen le po zaprosilu, če se prosilec ukvarja s študijem umetne inteligence.

Ko se je ChatGPT odprl javnosti, so učitelji in učenci hitro ugotovili, da so njegovi eseji zelo prepričljivi. Nekateri bolj katastrofični zapisi so napovedovali kar konec poučevanja angleščine, kot ga poznamo. Tako hudo verjetno ne bo, a ChatGPT se v celoti ne bo možno izogniti. Četudi bo blokiran na šolskih omrežjih in napravah, je še vedno dostopen na mobilnih omrežjih, na domačih računalnikih in povsod drugod. Podobni pomisleki so bili...

Slo-Tech - Ustavno sodišče je razveljavilo 150.a člen Zakona o kazenskem postopku, ki je policiji na podlagi sodne odredbe dovoljeval uporabo lovilca IMSI in pregledovanje tako zbranih podatkov. Člen se vse od sprejetja leta 2019 ni uporabljal, ker je ustavno sodišče kmalu po vložitvi zahteve za presojo ustavnosti od SDS in Levice njegovo izvajanje zadržalo. Sedaj je zakonski člen razveljavljen.

Lovilci IMSI so lažne bazne postaje, ki na določeni točki preglasijo signale legitimnih baznih postaj. Telefoni, ki so v bližini, se bodo zato raje povezali na lovilec IMSI. Policija lahko tako ugotovi, kateri telefon in kartico SIM uporabljajo osumljenci. A na isti lovilec IMSI se povežejo tudi telefoni vseh ostalih ljudi v okolici, ki niso osumljeni ničesar. Če bi policija lovilec postavila na več lokacijah, kjer se je gibal osumljenec, bi lahko iz preseka zbranih podatkov ugotovila, kateri telefon je njegov. To se je uporabljalo na primer pri preiskavah organiziranega kriminala, ko so osumljenci...

Slo-Tech - Irski informacijski pooblaščenec je Meti izrekel 390 milijonov evrov težko globo zaradi kršitev GDPR. Od tega je 210 milijonov evrov odpadlo na kršitve s platformo Facebook, preostanek pa na kršitve Instagrama. Ker ima Meta sedež evropske podružnice na Irskem, so tamkajšnje globe najvišje in zadevajo dogajanje v celotni EU. Kršitvi se sicer nanašata na prijavo iz maja 2018, ko je GDPR začel veljati.

Pritožnika sta zatrjevala, da je Meta uporabnike v soglasje za obdelavo podatkov domala prisilila, saj sicer storitev sploh ne bi mogli uporabljati. Meta je pogoje uporabe spremenila pravočasno, torej pred 25. majem 2018, ko je GDPR začel veljati. V novih pogojih uporabe je navedla tudi zakonsko dovoljeno podlago, zakaj se bodo podatki zbirali in obdelovali. Uporabniki so imeli na voljo le strinjanje z novimi pogoji uporabe, sicer storitve niso mogli uporabljati. Meta je to tolmačila kot sklenitev pogodbe med uporabnikom in podjetjem. Pritožnika sta zatrjevala, da bi Meta še vedno...

Slo-Tech - Na hekerskem forumu Breached je za prgišče dolarjev na voljo 60 GB velika datoteka s približno 220 milijoni elektronskih naslovov in pridruženih uporabniških računov s Twitterja. Vse kaže, da gre zgolj za pregledano različico starejše baze takšnih podatkov, ki so s platforme pobegnili že predlani.

Twitter je imel odmevnejše šibkosti v svoji kibernetski obrambi že mnogo pred aktualnimi kolobocijami okoli Elona Muska. Ena od vidnejših ranljivosti je tista iz leta 2021, ko je bilo mogoče skozi Twitterjev API s preprostim preizkušanjem dognati, ali sta določen elektronski naslov in telefonska številka povezana s katerim od uporabniških računov. Inženirji so ranljivost zakrpali lanskega januarja, toda nepridipravi so z navskrižnim primerjanjem tako pridobljenih podatkov in pa javno dostopnih, ki jih je bilo mogoče postrgati z družbenega omrežja, do takrat že sestavili več baz podatkov. Te so nato za različne vsote prodajali na temnem spletu, dokler se niso po pravilu sčasoma na forumih...