Slo-Tech - Dolgoročna rast vrednosti bitcoina, občasnim pretresom na poti navkljub, je poskrbela že za nekaj neverjetnih zgodb, ko so ljudje po več letih ugotovili, da imajo nekje bitcoine, ki so vmes postali pravo malo bogastvo. Nekaj podobnega se je zgodilo univerzi v Maastrichtu, ki je bila pred tremi leti tarča izsiljevalskega napada. Del odkupnine v bitcoinih so dobili nazaj, razlika v vrednosti pa je občutna.

Leta 2019 je izsiljevalski virus napadel univerzo, zato so se odločili plačati zahtevano odkupnino. Napadalci so imeli nadzor nad računalniki in strežniki, kar je onemogočilo delovanje informacijskega sistema, knjižnic, elektronske pošte itd. Za povrnitev dostopa so plačali 200.000 evrov v bitcoinu. Tri leta pozneje so petino te vsote dobili nazaj, a je evrska vrednost te petine zrasla na pol milijona evrov.

Nizozemska policija je namreč v preiskavi odkrila enega izmed storilcev, ki je imel dostop do denarnice s petino zneska. Tožilstvo je leta 2020 račun zaseglo, na njem pa je...

The Verge - Apple je v Južni Koreji naredil korak, ki ga razvijalci aplikacij težko pričakujejo po celem svetu. Odslej bodo lahko aplikacije ponujale in uporabljale eksterne plačilne sisteme, ki jih bo odobril Apple. S tem se končuje obdobje zaklepanje v ekosistem, saj Apple v aplikacijah ni dovolil niti omenjati zunanjih plačilnih sistemov, kaj šele neposredno povezovati do njih. Razlogi so kakopak finančni, saj Apple od vseh plačil neposredno v svojem sistemu odškrne 30-odstotno provizijo. To je zlasti pri pretočnih storitvah, kot je na primer Spotify, problem. Aplikacije za iOS ne smejo ponujati višjih cen kot drugod, a si Apple odreže provizije, ki so nezanemarljive.

Bitke potekajo v številnih državah, Južna Koreja pa je lani preprosto sprejela zakon, ki je tovrstno prakso prepovedal. Apple in tudi Google sta mu seveda ostro nasprotovala in pri tem navajala najrazličnejše argumente, a na koncu sta morala popusti. Apple je zato sporočil, da odslej dovoljuje tudi uporabo drugih plačilnih...

bleepingcomputer.com - Ameriški varnostni strokovnjaki so identificirali trojanca, imenovanega ZuoRAT, ki napada domače usmerjevalnike in poleg prisluškovanja prometu omogoča tudi okužbo povezanih naprav. Po vsem sodeč gre za delo napredne hekerske združbe.

Z nastopom pandemije se je močno povečala pojavnost dela od doma in kibernetski malopridneži so svoje delovanje hitro prilagodili - čeprav nekatere podvige odkrivamo šele sedaj. Black Lotus Labs, varnostni oddelek ameriškega telekomunikacijskega podjetja Lumen Technologies, je objavil odkritje sofisticiranega orodja za okužbo domačih (SOHO) routerjev, ki so ga poimenovali ZuoRAT (RAT za remote-access trojan). Ta okuži usmerjevalnike preko izkoriščanja nezakrpanih ranljivosti, nakar napadalcu ponuja široko bero možnih ukrepov. Za začetek prikrito spremljanje prometa, kar v primeru dela od doma pomeni potencialno dostopanje do poslovnih skrivnosti. Obenem prepozna na router priključene naprave, ki jih lahko napade z ugrabljanjem HTTP ali DNS naslovov....

Slo-Tech - Med že tako majhnimi kartičnimi računalniki Raspberry Pi je najmanjši Raspberry Pi Pico za štiri dolarje, ki je na trg prišel lanskega januarja. Poganja ga mikrokrmilnik RP2040, ki ima dve 133-MHz jedri ARM Cortex-M0+, zgrajeni v TSMC-jevem 40-nm postopku. Na čipu ima 264 kB pomnilnika SRAM. Šibki računalnik je šel za med, saj so do danes prodali že več kot dva milijona primerkov, ki so našli svoje mesto zlasti v različnih napravah IoT. Manjkala mu je le povezljivost, ki jo je dobil z novo verzijo.

Izšel je prenovljeni Raspberry Pi Pico W, ki stane 6 dolarjev in za dodatna dva dolarja prinaša povezljivost prek Wi-Fi (802.11n). Še vedno je fizično in logično združljiv z originalno verzijo. Podporo za Wi-Fi prinaša čip Infineon CYW43439, ki žal ne razume drugega kakor starega 2,4-GHz 802.11n (Wi-Fi 4). Čip ima fizično tudi podporo za Bluetooth, a je na Raspberryju še onemogočena, ker to prinaša precej pravnih zapletov v zvezi z licenciranjem v različnih državah. Na voljo pa je tudi...

The Verge - Pravzaprav ni presenetljivo, da lahko Windows 11 namestimo na bistveno računalnikov, kot to dovoljuje Microsoft. Od nekdaj so sicer obstajali minimalni standardi, ki so bili povezani z minimalnimi pogoji, da bo strojna oprema sploh zmogla poganjati operacijski sistem, a Microsoft je šel z novo različico še korak dlje. Nepodprti so starejši procesorji (nujni so Intel Core osme generacije ali AMD Ryzen 3000 s podporo za Secure Boot in TPM 2.0), potrebna sta tudi internetna povezava in Microsoftov račun. A že ko je Microsoft pomotoma pripustil eno izmed beta verzij na vse računalnike, je bilo jasno, da so nekatere omejitve kozmetične narave. In res obstaja kopica načinov, da se omejitvam izognemo.

Če na Windows 11 nadgrajujemo, pritožbe namestitvenega programa o nezdružljivosti strojne opreme niso ovira. Prenesti je treba datoteko ISO z Windows 11, popraviti nekaj ključev v registru ter odpreti ISO in pognati namestitvenega čarovnika. Microsoft teh trikov ne namerava preganjati,...