Slo-Tech - Čeprav se je rok za prijavo h glasovanju iz tujine na letošnjih parlamentarnih volitvah, ki bodo 24. aprila, iztekel včeraj (24. 3.) ob 24.00 uri, se je sistem izključil že ob 23. uri. To je nekatere volivce, ki so se želeli registrirati v zadnjem hipu, pošteno razburilo. Izkazalo se je, da ni šlo za namerno oviranje volilne pravice niti za preobremenjenost sistema, temveč površno programiranje. Državna volilna komisija je pojasnila, da njihovi sistemi niso pravilno računali datumov. Prav tako so zagotovili, da bo tudi vloge, ki niso šle skozi zaradi težav z uro, normalno obravnavali.

S časom v računalništvu je križ, saj morajo biti po eni strani ure v sistemih strogo monotone (vedno tiktakati naprej), po drugi strani pa civilni čas ne teče tako. Težave niso (le) prestopni dnevi, temveč bolj prestopne sekunde, ki se pojavljajo brez vzorca, in včasih celo premikanje ure ali spreminjanje časovnih pasov. Prestopne sekunde so problem, ker se isti trenutek (cela sekunda) ponovi...

Slo-Tech - Evropska unija in ZDA sta danes sporočili, da sta dosegli načelen dogovor, ki bo ponovno vzpostavil tok osebnih podatkov Evropejcev čez Lužo. To je že tretji poizkus, potem ko je prva dva sodišče razveljavilo, ker nista nudila zadostnih garancij za varno in namensko obdelavo podatkov v tujini. Leta 2015 je Sodišče Evropske unije razveljavilo dogovor o varnem pristanu med ZDA in Evropo, saj je Komisija z njegovo sklenitvijo brez varovalk prekoračila pooblastila. Pet let pozneje je sodišče za nov dogovor odločilo enako. Glavna težava je, da imajo v ZDA vsem zagotovilom podjetij navkljub dostop do podatkov tudi tajne in obveščevalne službe, ki ne potrebujejo sodnih odredb.

Zamisel dogovora je preprosta. V Evropski uniji osebne podatke varuje stroga zakonodaja, zato jih podjetja ne smejo iznašati v tujino, kjer bi jih lahko obdelovala po milejši zakonodaji. Zato je treba pred vsakim iznosom dokazati, da bodo podatki varovani enako kot v EU. Ker je za vsak iznos posebej to zamudno in...

Slo-Tech - Severnokorejski hekerji so izrabili svoj čas nezakrpano ranljivost CVE-2022-0609 v Chromu (zero-day vulnerability), s čimer so napadli več zahodnih podjetij, vključno z bankami, mediji in IT. Šlo je za delo dveh skupin. Operation Dream Job je napadla 250 računalnikov v 10 različnih podjetij, skupina AppleJeus pa 85 računalnikov. Googlov Adam Weidemann meni, da sta ekipi uporabljali isto kodo, a sta ciljali druge tarče in z drugimi vektorji.

Raziskovalci spremljajo Operation Dream Job od leta 2020, ko so jo v podjetju ClearSky opazili v napadih na obrambne pogodbenike in druga podjetja, ki sodelujejo z ameriško državo, denimo Boeing in McDonnell Douglas. Zbirali so poslovne skrivnosti in druge tajne podatke, napade pa so prožili s socialnim inženiringom prek LinkedIna, elektronske pošte, sporočil na WhatsAppu in podobno. AppleJeus je nekoliko starejši, saj so ga prvikrat opazili leta 2018, ko je napadal menjalnico kriptovalut. Znan je tudi kot ena prvih skupin, ki je z APT...

Nvidia - Na letošnji pomladanski konferenci GTC so pri Nvidii najavili naslednico arhitekture Ampere za superračunalnike - Hopper.

Nvidia že lep čas ni več zgolj proizvajalec grafičnih kartic za poganjanje Crysisa^TM, temveč ponuja širok izbor rešitev za obdelavo podatkov in soočanje z najzahtevnejšimi tehničnimi problemi našega časa, ki se tičejo mnogoterih ter raznolikih področij, od medicinske diagnostike do robotike. Navadni smrtniki lahko dobijo okviren vpogled v to čorbo dvakrat na leto, ob pomladnem in jesenskem dogodku GPU Technology Conference (GTC). Tudi letošnja prva konferenca je pokala po šivih od demonstracij avtonomne vožnje, prepoznave govora, modeliranja proizvodnih linij in podobnih reči - seveda vse na podlagi Nvidiinih rešitev v oblaku, ki vključujejo tako strežniške farme z njihovimi čipi kakor tudi programska okolja, kakršna je platforma Omniverse. Mimogrede; slednja je letos naposled dobila tudi pravo oblačno izvedbo, Omniverse Cloud, ki v pretočni izvedbi teče na...

Bloomberg - Bloomberg razkriva, da se želi tudi Apple podati v svet izdelkov kot naročniških storitev, saj si tako zagotovijo stabilen denarni tok. Zato se pripravlja, da bi iPhone in druge izdelke strankam ponudil v zameno za mesečno naročnino. To bi bil prvi Applov poizkus naročnin za fizične izdelke, saj so doslej preizkušali le digitalne storitve. Zamisel je še vedno v razvoju, a naj bi se udejanjila prihodnje leto.

Da Apple najprej pogleduje proti iPhonu, je razumljivo. Prodaja iPhonov prinese skoraj 200 milijard dolarjev letno oziroma več kot polovico vseh prihodkov. Z razkosanjem stroška na mesečne obroke bi si stranke nakup dragih, tudi več kot tisoč dolarjev vrednih naprav laže privoščile, kar bi pozitivno vplivalo na Applov poslovni rezultat. Nakup bi bil mogoč prek istega profila Apple ID, ki že sedaj omogoča nakup v App Storu.

Za razliko od tega, kar ponujajo nekateri operaterji, Apple ne bi polne cene razkosal na 12 ali 24 obrokov, temveč bi bila to prava naročnina - dokler bi...