Slo-Tech - Microsoftovi prenosni konzoli ROG Xbox Ally in ROG Xbox Ally X bosta na prodajnih policah 16. oktobra, smo izvedeli. O konzoli v dveh okusih se govori že dolgo, saj so maja na splet pricurljale prve fotografije, junija pa je Microsoft razkril več o njunih specifikacijah.

Nekaterih pomembnih informacij še vedno nimamo, med drugim ne vemo, koliko bosta stali. Ker bosta konkurirali nadvse uspešnemu Switchu, bo tudi cena bržkone v tem rangu. Konceptualno bosta podobni originalni ROG Ally, a prilagojeni igralcem na Xboxu. Konzoli razvijajo v sodelovanju z Asusom, ki je sedaj tudi potrdil datum izida. Cena pa bojda ni znana zaradi nepredvidljivega gospodarskega okolja v ZDA, kjer se carine hitro spreminjajo - kar je res.

Konzoli bosta posebej privlačni za uporabnike Xbox Game Pass, saj bo na njiju dostopen celoten nabor funkcionalnosti Game Pass (prenos iger, pretočno igranje, oddaljeno igranje).

Slo-Tech - Tesla nas je prva navadila, da je fizično različnih modelov njenih električnih vozil manj kot prodajnih, saj različna doplačila odklenejo dodatne funkcije, na primer hitrejše pospeške. Volkswagen želi še korak dlje, saj v Veliki Britaniji predstavlja naročniški model za svoj električni ID.3. Kdor bo želel polno moč motorja, bo moral doplačevati. Stalno.

Opcijska nadgradnja moči, kot novo funkcijo imenuje Volkswagen, bo stala 16,5 funta mesečno ali 165 funtov letno. Druga možnost bo tudi večna naročnina v višini 650 funta, kar v resnici pomeni samo višjo nakupno ceno. Volkswagen zato spremembo utemeljuje z dodatno izbiro za kupce, ki lahko kupijo dražji avto ali pa zgolj naročijo več moči, kadar to potrebujejo. Dodajajo, da je bil že doslej običaj, da so imela vozila na bencinski ali dizelski pogon več možnosti motorja, ki so imeli različno ceno.

A to so bili fizično različni motorji, v ID.3 pa bodo identični pogoni, odklep pa bo programski. Naročnine pa se v zadnjih letih...

Slo-Tech - Pošta Slovenija je začasno ukinila sprejem paketov, ki so namenjeni v ZDA. Odločitev je posledica nove ameriške carinske politike, ki ukinja oprostitev plačila carinskih dajatev za pošiljke male vrednosti. Pravilo de minimis je doslej omogočalo dostavo pošiljk v vrednosti do 800 dolarjev brez carinskih in davčnih obveznosti, a se 29. avgusta poslavlja. Ker novi režim še ni znan, saj izvedbeni predpisi še niso na voljo, so izvajalci poštnih storitev iz EU začasno prenehali sprejemati tovrstne pošiljke. Bpost iz Belgije, Postnord iz Švedske in Danske, norveški Posten Bring in Österreichische Post so prav tako ukinili prenos paketov v ZDA. Še vedno pa lahko v ZDA pošiljamo pisma.

V ZDA je trenutno pakete moč pošiljati z drugimi storitvami, ki ne delujejo po standardih Svetovne poštne zveze. Na Pošti Slovenije predlagajo Hitro pošto UPS, uporabiti pa je moč tudi druge ponudnike. Izjemo de minimis so ZDA že pred tem ukinile za Kitajsko, sedaj pa jo bodo še globalno, čeprav so...

Slo-Tech - Google je danes predstavil serijo novih telefonov Pixel 10, ki predstavljajo letošnje zastavonoše podjetja. Običajno se je to zgodilo kasneje v pozni jeseni, a so podrobnosti in posnetki pixlov 10 v javnost curljali že mesece, zato ni bilo več smisla čakati. Android 16 pa je tako ali tako izšel že maja.

Na prvi pogled ima telefon Pixel 10 zelo podoben dizajn kot Pixel 9, glavne novosti se skrivajo v notranjosti. Zelo podoben je pravzaprav zelo mil izraz, saj so tudi dimenzije telefona praktično enake, le odprtine za kamero in senzorje so nekoliko večje. Ohišje je aluminija z mat dizajnom, spredaj in zadaj pa telefon ščiti steklo Gorilla Glass Victus 2, ki zagotavlja tudi odpornost na vodo in prah (IP68). V osnovni različici in verziji Pro zaslon meri 6,3 palca, Pro XL pa doda še pol palca. Verziji Pro in Pro XL imata panel LTPO, ki omogoča počasnejše osveževanje za varčevanje z energijo. Drugačen je seveda Pixel 10 Pro Fold, ki se prepogne. Ko ga odpremo, imamo pred seboj kar...

Slo-Tech - Orodja za blokiranje oglasov (adblockers) sicer močno jezijo oglaševalce, ki nas čedalje pogosteje opominjajo na - po njihovem mnenju - neetično početje, a za zdaj še niso nelegalni. Nemčija utegne postati prva država, kjer se bo to spremenilo. Na nemškem vrhovnem sodišču (Bundesgerichtshof) obravnavajo primer Axel Springer SE proti Eyeo GmbH, v katerem založnik toži avtorja Adblocka Plus, ki velja za enega najboljših in najpopularnejših orodij za blokado oglasov.

Založnik Axel Springer SE se proti blokiranju oglasov bori že desetletje. Zatrjujejo, da blokiranje oglasov posega v kodo HTML/CSS in avtorsko zaščiteno vsebino, ki je zaradi umika oglasov predrugačena. Blokiranje oglasov naj bi nezakonito posegalo v strukturi pomnilnika (DOM, CSSOM, rendering tree) in s tem pri reprodukciji spreminjalo sicer avtorsko zaščiteno kodo. Prizivno sodišče v Hamburgu je na drugi stopnji zavrnilo te navedbe, a je vrhovno sodišče razsodbo delno razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje.

Primer...