Slo-Tech - Po trditvah južnokorejske obveščevalne agencije naj bi Severna Koreja skušala vdreti v strežnike ameriškega podjetja Pfizer, ki izdeluje eno izmed cepiv proti covidu-19. Severnokorejski hekerji so se še posebej zanimali za informacije in tehnologijo za izdelavo cepiva proti covidu-19 in tudi za protokole zdravljenja.

Ni znano, v kolikšni meri je bil napad uspešen, saj v Pfizerju navedb ne komentirajo. Obtožbe južnokorejskih oblasti zoper Severno Korejo zaradi domnevnih hekerskih napadov pa postajajo stalnica. V zadnjem letu se je število napadov povečalo za tretjino, so dejali v Seulu. Severnokorejce obtožujejo tudi drugi, denimo Microsoft novembra lani, ko naj bi sodelovali še ruski hekerji. Obtožbe se vrstijo tudi zoper kitajske hekerje, medtem pa Kitajci obtožujejo tudi Američane. Skratka, računalniški vdori so postali moderni način vojskovanja. V Severni Koreji sicer trdijo, da nimajo nobenega primera covida-19, bodo pa v prihajajočih tednih vseeno dobili dva milijona odmerkov...

Slo-Tech - Danes okrog poldneva po slovenskem času je bitcoin dosegel nov rekord, saj je njegov tečaj prvikrat v zgodovini presegel 50.000 dolarjev. Samo letos je tečaj pridobil 75 odstotkov, kar pa sploh ni največ med popularnejšimi kriptovalutami. Ether je letos pridobil že 140 odstotkov. Tečaj bitcoina je popoldne nekoliko upadel in se trenutno nahaja približno pet odstotkov pod rekordom.

Rast, ki smo ji priče v zadnjih tednih, ima zelo jasne povode. Kriptovaluto so letos javno podprli milijarder Paul Tudor Jones, upravljavec enega izmed večjih hedge skladov Stan Druckenmiller in Elon Musk iz Tesle. Slednja je v bitcoin vložila poldrugo milijard dolarjev, kar so razkrili 8. februarja in tečaj takoj katapultirali za 16 odstotkov. Kasneje sta načelo podporo in skorajšnji začetek uporabe napovedala še Mastercard in Bank of New York Mellon, ta vikend pa še Morgan Stanley. Nekatera podjetja se za bitcoin tudi zadolžujejo, denimo MicroStrategy, ki bo izdal za 600 milijonov dolarjev zamenljivih...

Ars Technica - Redke zemlje, ki so nujno potrebne za izdelavo elektronskih komponent, so ponovno orožje, s katerim Kitajska rožlja. Po poročanju Financial Timesa kitajska vlada razmišlja o znižanju kvot za proizvodnjo in izvoz redkih zemelj, s čimer želi v ZDA in Evropi otežiti proizvodnjo določene tehnologije, zlasti vojaške. Za primerjavo: v letalu F-35 je 417 kilogramov redkih kovin. A vsake omejitve pri proizvodnji redkih zemelj se takoj odrazijo tudi na višjih cenah in slabši dostopnosti elektronskih komponent, saj so - resda v majhnih količinah - nujne. Kitajska je že nekaj desetletij vodilni izvoznik, saj dobavi več kot 70 odstotkov vseh redkih zemelj na svetu, pri nekaterih elementih pa praktično vse.

Kitajska je v preteklosti svoj primat nad redkimi zemljami že uporabila za kazanje mišic. Gre za 15 elementov v periodnem sistem, in sicer lantanide, skandij in itrij, ki se v zemljini skorji redko nahajajo v koncentriranih najdiščih. Tudi rude, iz katerih jih pridobivamo, imajo sorazmerno...

Slo-Tech - Da smo v manj kot letu dni po izbruhu epidemije covida-19 dobili prva cepiva, so zaslužni raziskovalci, ki so na tehnologiji mRNA delali že dolga leta. Med njimi je tudi madžarsko-ameriška biokemičarka Katalin Karikó, ki je leta 1985 z možem in tri leta staro hčerjo odpotovala v ZDA, da bi si ustvarila znanstveno kariero. Deset let pozneje, ko je že več let raziskovala tehnologijo mRNA, so jo na univerzi degradirali in ji onemogočili zasledovati mesto redne profesorice (tenure). Enajst let pozneje je ta ista univerza vložila prvo patentno prijavo na podlagi njenega dela, petindvajset let pozneje pa je delo Katalin Karikó rešilo več stotisoč življenj.

Zamisel, da bi v mRNA zapisali gensko zaporedje, ki sprožilo izdelavo proteinov, proti katerim bi potem imunski sistem tvoril odziv, ni nova. Vse od odkritja mRNA 1961 so raziskovalci razmišljali, kako bi telesu podtaknili takšno mRNA. Glavni problem je predstavljal imunski sistem, ki tujke pohrusta, kamor seveda sodi tudi tuja mRNA....

Slo-Tech - Kriptovalute so anonimne le na prvi pogled, saj so vse transakcije javne (ne pa tudi lastniki vpletenih denarnic), če pa želimo na koncu vsebino pretopiti v klasične valute, sled ostane v menjalnici. Zaradi tega je zelo dobičkonosna dejavnost pranje kriptovalut, ki ga ponuja več spletnih strani. Preiskava, ki so jo izvedli pri Chainalysis, je pokazala, da se več kot polovica pranja odvije prek 270 naslovov, kar predstavlja sorazmerno ozko grlo, ki bi ga lahko organi pregona pobliže pogledali.

Tipične storitve za pranje kriptovalut so kriptomenjalnice, spletne igralnice, mikserji in finančne storitve z neposredno podporo za kriptovalute, po možnosti v državah z bežnim nadzorom. In kriptovalut, ki jih imetniki želijo oprati, ni malo, saj lahko izvirajo iz spletnih prevar, izsiljevalskih virusov, prodaje prepovedanega blaga itd.

V letu 2020 je bil obseg transakcij s kriptovalutami, ki imajo nezakoniti vir, približno dve milijardi dolarjev. Od tega so jih 75 odstotkov oprali prek...