Slo-Tech - V CERN-u imajo med tisoči računalnikov tudi približno 2200 sistemov, ki krmilijo 17.000 različnih naprav v pospeševalnikih delcev, od magnetov do detektorjev. Ti večinoma tečejo na operacijskem sistemu CERN CentOS 7, ki ga bodo sedaj zamenjali z Debianom 13. Razlog je tehnične narave, saj RHEL 9 zahteva najmanj x86-64-v2, RHEL 10 pa x86-64-v3. Stara strojna oprema teh pogojev ne izpolnjuje, njena nadgradnja pa bi prinesla cel kup zapletov in stroškov.
Ocenili so, da bi zamenjava in predelava krmilniških sistemov stala dobrih pet milijonov švicarskih frankov, pričakovati pa bi bilo tudi zamude in vpliv na delo raziskovalnega pogona. Zato so se odločili, da bodo sistem migrirali na Debian 13 LTS, ki bo tekel do leta 2030, nato pa bodo počasi prešli na Debian 15. Migracijo so predstavili na konferenci MiniDebConf v švicarskem Winterthurju. Ob tem velja poudariti, da bodo uporabniški sistemi še naprej uporabljali RHEL in AlmaLinux.
A tudi prehod na Debian bo tehnično zahteven. Krmilni računalniki so praviloma brez diskov in se zaganjajo prek mreže, imajo pa obilico specializirane strojne opreme z lastnimi gonilniki. Kot so povedali na predstavitvi, gre za "programsko rešitev programskega problema", strojna oprema pa bo ostala nespremenjena. Prav tako CERN še vedno ostaja v ekosistemu Linux, le distribucija se menja. Na delovnih postajah za uporabnike sprememb ni na vidiku.
Zanimivo. Nisem vedel, da obstajajo neke uradne verzije 64-bitnih x86 arhitektur. Sem mislil, da pač vsaka generacija doda kakšen nov strojni ukaz in je to to. Potem pa maintainer določi, katere specifične ukaze bo vključil v binary.
"Bomo prišparali". Iz "Enterprise guarantee" (RHEL) gredo na "best effort". Verjetno ima CERN lastno ekipo, ki je rekla "we can do that", ni pa šla preveriti zaloge v skladišču.
x86-64-v2 pomeni večino CPU-jev po letu 2010, x86-64-v3 pomeni večino CPU-jev po letu 2015,
Torej laufajo stare Xeone, Atome in Core2,... Kar sicer ni nič narobe, ampak kaže pa na to, da obstaja še kak drug razlog.
Verjetno je šla kritična masa starih prdcev, ki so izvedli "programsko rešitev programskega problema" v penzijo. Novim pa stara koda izgleda kot Linearna A pisava.
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]
Stari sistemi morajo komunicirati v (prekleto kratkem) realnem času z najnovejšimi sistemi za nabiranje podatkov. Zelo je zaželeno, da so čim bolj unificirani, saj jih je ako lažje vzdrževati.
Malo verjetno. Sicer že imaš HPC gruče, ki tečejo na debianu, a so v veliki manjšini. HPC gre na el10 ravno zato, ker je base na x86_64-v3 in jamramo, zakaj še ni na -v4.
če znajo upravljati največjo centrifugo na svetu in zadeti prgišče protonov pri svetlobni hitrosti, bodo menda znali izbrati operacijski sistem za senzorje.
Kdor se je že kdaj sprehajal po teh pospeševalnikih, ve, da so v živo videti kot živi muzeji. Tehnika tu ne sledi zadnji modi in večina stvari ostane takih, kot so bile ob postavitvi. Torej če imajo kontrolne mehanizme krmljene s pci karticami, rabijo računalnike s pci sloti. Veliko pci sloti. In veste, koliko takih se lahko danes dobi novih ;) Torej če imajo s stališča modernega računalništva obsolete bus tech, se trudijo da vsaj na software strani niso obsolete. Lepo od njih, praksa v industriji je sicer, da se take reči izolira na ločeno, zaprto mrežo in pusti tam ždeti, dokler ne odmrejo po naravni poti. Jim pa Debian sede na še en zanimiv način - tako velike naprave kot je LHC imajo svoj urnik vzdrževanja in slučajno se Debian release schedule lepo prekriva z njihovimi downtime & upgrade cikli. Tako da je izbira relativno enostavna.
"Bomo prišparali". Iz "Enterprise guarantee" (RHEL) gredo na "best effort".
Mogoče bodo pa videli da je "best effort" boljši pa bodo še uporabniške sisteme dali na Debian.
Možno.
Med leti 2029 in 2040 nameravajo povečati zmogljivost obstoječega trkalnika v HL-LHC, ki bo potreboval novo opremo za 10x več podatkov. Če bodo takrat izvedli nadgradnjo vsega, je ta varčnost popolnoma upravičena.
Na drugi strani pa, saj ne da delajo kaj eksistenčno pomembnega. Eno teorijo poskušajo razviti. Ob tem jim sicer rata razviti precej koristne tehnologije, pomotoma seveda.
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]
Kako naključje, tudi jaz moj arm64 serverček prestavljam iz manjara (s katerim nisem imel nobenih problemov, ampak njihovi repo-ji se od lani več ne osvežujejo) in moj nov zvest prjatu predlaga debian13, še posebej zaradi roota na zfs. Še kako drugo mnenje?
Zakaj bi se ukvarjal s subscription managerjem, če ni potrebe? Obstajata Alma in Rocky. Če rabiš enterprise support pa ja, sure go for it. Bi sicer rajši videl več ljubezni za SuSE, da kaj denarja še v evropi pustimo.
Zakaj bi se ukvarjal s subscription managerjem, če ni potrebe? Obstajata Alma in Rocky. Če rabiš enterprise support pa ja, sure go for it. Bi sicer rajši videl več ljubezni za SuSE, da kaj denarja še v evropi pustimo.
Zato, da lažje dobiš kak job in se kaj naučiš...
A ni SuSE kupil Novell, ki so ga pol prodali naprej?
Bi rekel, da je SuSE zdaj kar USA produkt.
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]
Subsequent Owners: After Novell itself was acquired by the Attachmate Group in 2011, SUSE operated under Attachmate, later Micro Focus, and eventually became an independent company backed by EQT Partners in 2018.
Community Impact: During the Novell era, the openSUSE project was launched in 2005 to foster a free, community-driven version of the distribution
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]
