Slo-Tech - V CERN-u imajo med tisoči računalnikov tudi približno 2200 sistemov, ki krmilijo 17.000 različnih naprav v pospeševalnikih delcev, od magnetov do detektorjev. Ti večinoma tečejo na operacijskem sistemu CERN CentOS 7, ki ga bodo sedaj zamenjali z Debianom 13. Razlog je tehnične narave, saj RHEL 9 zahteva najmanj x86-64-v2, RHEL 10 pa x86-64-v3. Stara strojna oprema teh pogojev ne izpolnjuje, njena nadgradnja pa bi prinesla cel kup zapletov in stroškov.
Ocenili so, da bi zamenjava in predelava krmilniških sistemov stala dobrih pet milijonov švicarskih frankov, pričakovati pa bi bilo tudi zamude in vpliv na delo raziskovalnega pogona. Zato so se odločili, da bodo sistem migrirali na Debian 13 LTS, ki bo tekel do leta 2030, nato pa bodo počasi prešli na Debian 15. Migracijo so predstavili na konferenci MiniDebConf v švicarskem Winterthurju. Ob tem velja poudariti, da bodo uporabniški sistemi še naprej uporabljali RHEL in AlmaLinux.
A tudi prehod na Debian bo tehnično zahteven. Krmilni računalniki so praviloma brez diskov in se zaganjajo prek mreže, imajo pa obilico specializirane strojne opreme z lastnimi gonilniki. Kot so povedali na predstavitvi, gre za "programsko rešitev programskega problema", strojna oprema pa bo ostala nespremenjena. Prav tako CERN še vedno ostaja v ekosistemu Linux, le distribucija se menja. Na delovnih postajah za uporabnike sprememb ni na vidiku.
Zanimivo. Nisem vedel, da obstajajo neke uradne verzije 64-bitnih x86 arhitektur. Sem mislil, da pač vsaka generacija doda kakšen nov strojni ukaz in je to to. Potem pa maintainer določi, katere specifične ukaze bo vključil v binary.
"Bomo prišparali". Iz "Enterprise guarantee" (RHEL) gredo na "best effort". Verjetno ima CERN lastno ekipo, ki je rekla "we can do that", ni pa šla preveriti zaloge v skladišču.
x86-64-v2 pomeni večino CPU-jev po letu 2010, x86-64-v3 pomeni večino CPU-jev po letu 2015,
Torej laufajo stare Xeone, Atome in Core2,... Kar sicer ni nič narobe, ampak kaže pa na to, da obstaja še kak drug razlog.
Verjetno je šla kritična masa starih prdcev, ki so izvedli "programsko rešitev programskega problema" v penzijo. Novim pa stara koda izgleda kot Linearna A pisava.
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]
Stari sistemi morajo komunicirati v (prekleto kratkem) realnem času z najnovejšimi sistemi za nabiranje podatkov. Zelo je zaželeno, da so čim bolj unificirani, saj jih je ako lažje vzdrževati.
Malo verjetno. Sicer že imaš HPC gruče, ki tečejo na debianu, a so v veliki manjšini. HPC gre na el10 ravno zato, ker je base na x86_64-v3 in jamramo, zakaj še ni na -v4.
če znajo upravljati največjo centrifugo na svetu in zadeti prgišče protonov pri svetlobni hitrosti, bodo menda znali izbrati operacijski sistem za senzorje.
Kdor se je že kdaj sprehajal po teh pospeševalnikih, ve, da so v živo videti kot živi muzeji. Tehnika tu ne sledi zadnji modi in večina stvari ostane takih, kot so bile ob postavitvi. Torej če imajo kontrolne mehanizme krmljene s pci karticami, rabijo računalnike s pci sloti. Veliko pci sloti. In veste, koliko takih se lahko danes dobi novih ;) Torej če imajo s stališča modernega računalništva obsolete bus tech, se trudijo da vsaj na software strani niso obsolete. Lepo od njih, praksa v industriji je sicer, da se take reči izolira na ločeno, zaprto mrežo in pusti tam ždeti, dokler ne odmrejo po naravni poti. Jim pa Debian sede na še en zanimiv način - tako velike naprave kot je LHC imajo svoj urnik vzdrževanja in slučajno se Debian release schedule lepo prekriva z njihovimi downtime & upgrade cikli. Tako da je izbira relativno enostavna.
"Bomo prišparali". Iz "Enterprise guarantee" (RHEL) gredo na "best effort".
Mogoče bodo pa videli da je "best effort" boljši pa bodo še uporabniške sisteme dali na Debian.
Možno.
Med leti 2029 in 2040 nameravajo povečati zmogljivost obstoječega trkalnika v HL-LHC, ki bo potreboval novo opremo za 10x več podatkov. Če bodo takrat izvedli nadgradnjo vsega, je ta varčnost popolnoma upravičena.
Na drugi strani pa, saj ne da delajo kaj eksistenčno pomembnega. Eno teorijo poskušajo razviti. Ob tem jim sicer rata razviti precej koristne tehnologije, pomotoma seveda.
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]
Kako naključje, tudi jaz moj arm64 serverček prestavljam iz manjara (s katerim nisem imel nobenih problemov, ampak njihovi repo-ji se od lani več ne osvežujejo) in moj nov zvest prjatu predlaga debian13, še posebej zaradi roota na zfs. Še kako drugo mnenje?
Zakaj bi se ukvarjal s subscription managerjem, če ni potrebe? Obstajata Alma in Rocky. Če rabiš enterprise support pa ja, sure go for it. Bi sicer rajši videl več ljubezni za SuSE, da kaj denarja še v evropi pustimo.
Zakaj bi se ukvarjal s subscription managerjem, če ni potrebe? Obstajata Alma in Rocky. Če rabiš enterprise support pa ja, sure go for it. Bi sicer rajši videl več ljubezni za SuSE, da kaj denarja še v evropi pustimo.
Zato, da lažje dobiš kak job in se kaj naučiš...
A ni SuSE kupil Novell, ki so ga pol prodali naprej?
Bi rekel, da je SuSE zdaj kar USA produkt.
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]
Subsequent Owners: After Novell itself was acquired by the Attachmate Group in 2011, SUSE operated under Attachmate, later Micro Focus, and eventually became an independent company backed by EQT Partners in 2018.
Community Impact: During the Novell era, the openSUSE project was launched in 2005 to foster a free, community-driven version of the distribution
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]
Probal SuSE leta nazaj, danes mi je obskurna distribucija. Čeprav občasno pride kak job na to temo...
To o nakupu je bilo nekje zadaj v mojih možganih, kaop je stanje sedaj, nimam pojma.
Kdo je danes sploh lastnik? Vem, da ga je nekaj časa celo IBM ponujal na svojih serverjih... Poleg AIX in RedHat...
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]
Kako naključje, tudi jaz moj arm64 serverček prestavljam iz manjara (s katerim nisem imel nobenih problemov, ampak njihovi repo-ji se od lani več ne osvežujejo) in moj nov zvest prjatu predlaga debian13, še posebej zaradi roota na zfs. Še kako drugo mnenje?
Root na zfs je čista zmaga, samo na freebsd, ne na linuxih.
Obstajata samo dve vrsti desničarjev: bogati in njim koristni idioti.
Preveri svoj bančni račun, da ugotoviš, v katero skupino spadaš.
No ja, na rpi4 manjaro imam root zfs že kar nekaj let brez težav (preko dkms modula). Ampak to sem zgolj inštaliral iz radovednosti takrat. Neke prednosti pa z 1 diskom ne vidim, pa tudi 2gb rama je nek faktor omejitve. Ampak manjaro sedaj že eno leto več ne posodablja arm64 repojev. Z Archom sem pa imel dokaj slabe izkušnje pri nadgradnjah, preveč bleeding edge. Torej gledam za čim drugim, trenutno se igram z debianom, mogoče bom šel na dietpi na koncu, z *bsd nimam nobenih izkušenj (kake bi bile prednosti?). Največji problem je, ker imam samo ta 1 disk z 1tb skoraj poln (novi so zdaj predragi) in moram čarat, da ne bom povozil podatkov, hkrati pa moram prepisat boot in root particiji in upat, da bo initrfms prepoznal zfs. Iskreno, se mi ne da. :)
No ja, na rpi4 manjaro imam root zfs že kar nekaj let brez težav (preko dkms modula). Ampak to sem zgolj inštaliral iz radovednosti takrat. Neke prednosti pa z 1 diskom ne vidim, pa tudi 2gb rama je nek faktor omejitve.
zfs snapshot ls /.zfs/snapshot
Ampak ja, zfs pač ni za podhranjene sisteme...
Ti pa drugače povem, zamenjal sem že vse diske 2x (enega še imam), enega po enega, zamenjal sem ves hardware, od 2012/13 je zpool še vedno živ, kljub temu, da je bilo spodaj vse zamenjano. Začel z freebsd 9.0, danes je 15.0.
Vmes mi je btrfs 2x zgubil podatke na laptopu (in ga niti v nočni mori ne bom nikoli več uporabljal).
Obstajata samo dve vrsti desničarjev: bogati in njim koristni idioti.
Preveri svoj bančni račun, da ugotoviš, v katero skupino spadaš.
Imel sem služben laptop na ubuntu 22 na encrypted zfs root ... guess how the upgrade went
Ja, saj pravim, da ga na linuxu ne bi uporabljal. Če hočeš varnost in stabilnost ZFSja ne boš šel zadeve nalagat na OS, kjer je vse kaos in moving target... meanwhile...
No ja, na rpi4 manjaro imam root zfs že kar nekaj let brez težav (preko dkms modula). Ampak to sem zgolj inštaliral iz radovednosti takrat. Neke prednosti pa z 1 diskom ne vidim, pa tudi 2gb rama je nek faktor omejitve. Ampak manjaro sedaj že eno leto več ne posodablja arm64 repojev. Z Archom sem pa imel dokaj slabe izkušnje pri nadgradnjah, preveč bleeding edge. Torej gledam za čim drugim, trenutno se igram z debianom, mogoče bom šel na dietpi na koncu, z *bsd nimam nobenih izkušenj (kake bi bile prednosti?). Največji problem je, ker imam samo ta 1 disk z 1tb skoraj poln (novi so zdaj predragi) in moram čarat, da ne bom povozil podatkov, hkrati pa moram prepisat boot in root particiji in upat, da bo initrfms prepoznal zfs. Iskreno, se mi ne da. :)
Hja prednosti je kar nekaj. Od zagona sistema iz snapshota, delanje snapshotov pred updati, sistemsko šifriranje, sistemsko stiskanje podatkov, integriteta podatkov itd.
Drugače se splača pri teh zadevah šalatati na bolj specialne bootloaderje, tako da nimaš kernela in initramfsja nekje samo zato ker ga bootloader vidi.
z *bsd nimam nobenih izkušenj (kake bi bile prednosti?).
Probaj, v virtualko ga naloži in se malo igraj z njim, če poznaš linux, ne boš imel problemov.
Zame je bila glavna prednost, da se ne igrajo z njim ves čas in drkajo na neke izboljšave, ki jih 99% ljudi ne bo nikoli rabilo, nima systemd (grrrr... jebo poeteringu vse po spisku), zadeva je ubijalsko stabilna in cel userspace je pisan skupaj z kernelom in ni kit komplet.
Da sploh ne omenjam /usr/local, ki so ga na linux distribucijah popolnoma zanemarili, verjetno ker šalabajzerji niso vedeli zakaj je tam.
Skratka, namesto dela amaterjev, ki si gradijo CVje, dobiš dobro premišljen in načrtovan OS in noben fucking bleading edge te ne bo presenetil z nečim, kar ti bo zjebalo postavitev.
Fun facts, to kar so na linuxu kontejnerji je imel freebsd skoraj 10 let pred njimi in iz čisto tehnološkega vidika, bi morala biti vloga linuxa in freebsdja zamenjana. Pa smo spet izbrali, namesto tehnološko optimalne, bolj marketinško pot.
Obstajata samo dve vrsti desničarjev: bogati in njim koristni idioti.
Preveri svoj bančni račun, da ugotoviš, v katero skupino spadaš.
Zanimivo. Nisem vedel, da obstajajo neke uradne verzije 64-bitnih x86 arhitektur. Sem mislil, da pač vsaka generacija doda kakšen nov strojni ukaz in je to to. Potem pa maintainer določi, katere specifične ukaze bo vključil v binary.
Novica je malo nenatančna. x86-64-v3 ISA je vezana bolj na Xeon procesorje, kjer imaš zraven pripisano v3, v4. Dejansko je tako, da je RHEL 10 preveden z vsemi moduli, ki zahtevajo Xeon v3 nabor. RHEL 9 pogojev sploh ne postavlja, ter so prevedeni brez specifike nabora. Kar pomeni, da RHEL 9 teče na kateremkoli Xeonu. Zaradi minimalnega nabora v3 je koda hitrejša med 3% in 7% (za specifične taske). Nekateri so rekli, da bi bilo dobro imeti RHEL 10 legacy (kjer bi tekel tudi v2 ISA). Potem so ugotovili, da bi vsak moral prevajati (in testirati) dvojno. Zato to ni preveč praktično.
Ocena pa je, da je ta limit v3 na RHEL 10 odrezal veliko bazo legacy Xeonov za 3% gain v eksekuciji.
Kaj je prednost dragonfly bsd-ja za nekoga ki rabi desktop?
Sej verjamem da je kul, sam pri teh bolj nišnih zadevah hitro naletiš na sto in eno omejitev pri podpori hw in pri gui.
Pa sem testiral freebsd in razne desktop izpeljanske pa na koncu dneva ni vredno.
Ne vem. Nikoli freebsdja nisem uporabljal za desktop, uporabljam ga striktno headless in tako bo tudi ostal. Ne mislim se ukvarjati z podporo za obskuren hardware in ostalo navlako, za server hočem, da je ubijalsko stabilen, za laptop mi je čisto vseeno.
Dragonfly je spinoff freebsdja, kjer je avtor naredil zelo konkreten redesign kernela preko poletja in naredil določene spremembe, ki so sesule backward compatilibity, kar je za freebsd "no go" (ker to je mantra freebsd, baje binaryi iz freebsd 4.0 še vedno tečejo na 15.0, nisem probal). Kar je prineslo določene performančne improvemente, ker pa je sesuvalo celotno filozofijo OSa, da je stabilen, je bila edina opcija, da naredi spin off. Sem pa pred leti z Dillonom debugiral en race condition na hammerju in tip je imho genij, bi si želel več takih ljudi.
Mogoče tole pomaga:
Obstajata samo dve vrsti desničarjev: bogati in njim koristni idioti.
Preveri svoj bančni račun, da ugotoviš, v katero skupino spadaš.
Kaj je prednost dragonfly bsd-ja za nekoga ki rabi desktop?
Sej verjamem da je kul, sam pri teh bolj nišnih zadevah hitro naletiš na sto in eno omejitev pri podpori hw in pri gui.
Pa sem testiral freebsd in razne desktop izpeljanske pa na koncu dneva ni vredno.
Ne vem. Nikoli freebsdja nisem uporabljal za desktop, uporabljam ga striktno headless in tako bo tudi ostal. Ne mislim se ukvarjati z driverji in ostalo navlako, za server hočem, da je ubijalsko stabilen, za laptop mi je čisto vseeno.
Mogoče tole pomaga:
Ok za serverje poznam in deloma tudi uporabljam freebsd. Roko na srce pa nisem opazil stabilnostnih razlik med freebsd in debian/rhel (in derivati).
Kot headles server, oboje enostavno dela.
BSD imamo zaradi jails in zfs shrambe. Tam kjer se rabi. Ostalo kot receno dela in eno in drugo.
Kaj je prednost dragonfly bsd-ja za nekoga ki rabi desktop?
Sej verjamem da je kul, sam pri teh bolj nišnih zadevah hitro naletiš na sto in eno omejitev pri podpori hw in pri gui.
Pa sem testiral freebsd in razne desktop izpeljanske pa na koncu dneva ni vredno.
Ne vem. Nikoli freebsdja nisem uporabljal za desktop, uporabljam ga striktno headless in tako bo tudi ostal. Ne mislim se ukvarjati z driverji in ostalo navlako, za server hočem, da je ubijalsko stabilen, za laptop mi je čisto vseeno.
Mogoče tole pomaga:
Ok za serverje poznam in deloma tudi uporabljam freebsd. Roko na srce pa nisem opazil stabilnostnih razlik med freebsd in debian/rhel (in derivati).
Kot headles server, oboje enostavno dela.
BSD imamo zaradi jails in zfs shrambe. Tam kjer se rabi. Ostalo kot receno dela in eno in drugo.
Ti takole povem, vsakič, ko updatam linux, se mi trese roka, kaj bo crknilo, in čeprav je to posledica let izkušenj z kretenizmom distribucij, ker so danes stabilnost že precej popravili.
Na freebsdju se mi ne.
Obstajata samo dve vrsti desničarjev: bogati in njim koristni idioti.
Preveri svoj bančni račun, da ugotoviš, v katero skupino spadaš.
Zdej pa pretiravaš , če karkoli crkne na bsd se precej bolj treseš za nadomestno komponento kot pri Linuxu. Pri kontroliranih sistemih kjer veš da dobiš zamenjavo to ni problem , pri doma sestavljeni mašini pa je.
Fun facts, to kar so na linuxu kontejnerji je imel freebsd skoraj 10 let pred njimi
Fun fact, kontejnerje sem na linuxu poganjal že leta 2002. In sem potem deve leta 2008/9 prepričeval, da je to prava stvar. In so me potem 5 let kasneje fehtali, če bi prišel k njim nazaj, da so dojeli, kaj sem jim hotel povedat ;)
Fun facts, to kar so na linuxu kontejnerji je imel freebsd skoraj 10 let pred njimi
Fun fact, kontejnerje sem na linuxu poganjal že leta 2002. In sem potem deve leta 2008/9 prepričeval, da je to prava stvar. In so me potem 5 let kasneje fehtali, če bi prišel k njim nazaj, da so dojeli, kaj sem jim hotel povedat ;)
Fun fact Večina danes kot kontejnerje razume docker. Ki je najslabša možna verzija kontejnerjev.
Ampak ja, zfs pač ni za podhranjene sisteme...
: