Novice » Znanost in tehnologija » V Švici začeli graditi največjo baterijo na svetu
fikus_ ::
Tukaj nekaj teorije:
Flow battery @ Wikipedia
Flow battery @ Wikipedia
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
asinhronc ::
"Trasa daljnovoda gre med 200 hišami..."
Torej 2x 400 kV? Spet je nekdo delal račun brez krčmarja, te ČHE ne bo nikoli zgrajene.
Ali pa naj nekdo od odločevalcev da jajca na tnalo in reče: preselili bomo pol naselja, kar bo stalo n mio EUR, vendar se bo strošek povrnil v n časa...
Podobna zgodba je pri ČHE Avče, ki še vedno nima 400 kV daljnovoda, ker so ga hoteli postaviti kar čez sosednje naselje. Zna kdo čez palec oceniti koliko manjši izkoristek ima elektrarna zaradi 220kV priklopa?
220 kV ni nikjer daleč naokoli, kam bi ti pa potem peljal ta daljnovod? Najbljižje zbiralke so v Podlogu, pa še tam bodo verjetno vrgli ven transformacijo 220/110 kV. Tisti daljnovod tam, ki gre v Avstrijo je tudi problematičen, saj je večino leta obremenjen na zgornji meji, torej bodo morali počasi spremeniti tudi smer pretokov. Nekaj vem da se dela z omejevanjem... V Cirkovcah si nekoč imel, ampak pred kratkim so zgradili na novo in tam je zgolj še 400/110 kV, ker v Sloveniji počasi opuščamo 220 kV napetostni nivo. Niti evropsko združenje ga več ne uvršča pod standard prenosnega omrežja. Ostaja tako 400 kV AC ali 500 kV DC. 110 ali 132 kV se po državah različno tolmači, kot distribucija ali prenosno omrežje. Pri nas gre to sedaj na prenosno. Ta 2x400 kV iz črpalne se bo preprosto vzankal v levi sistem 2x400 kV daljnovoda, ki gre v Avstrijo in mirna Bosna.
Za primerjavo. 220 kV ima termično okoli 350 MW, z dvema vodnikoma na fazo pa do 550 MW. 400 kV pa skoraj 800 MW za zelo star jugo presek 490/65 kvadrat. Novi preseki nad 500 so preko 1000 MW. Termično pa okoli 2000 MW. Za višje moči, ki so neke vrste prenosne avtoceste v Evropi opuščajo 750 kV in po novem gredo raje na enosmerne povezave. Dobro, danes imamo v Sloveniji eni redkih drugačno metodologijo. Včasih smo dejali 900 A je termični za jugo vodnik, torej gre vse skupaj na pol in je lahko zaradi poletja največ 450 A na vodnik, da ne bo kdo mislil fazo, pri teh dveh napetostnih nivojih. Danes se to že dinamično načrtuje glede na temperaturo in obremenitev sosedov.
Avče so čisto svoja zgodba. Je ne bom pogreval, ker ni zgolj manjko 400 kV problem. Pa tudi tam se bo v Divači vrgla ven transformacija 220/110 kV. Kleče in Ravne na Koroškem bodo ostali edini, dokler ne najdejo trase, kjer bodo vse 220 kV zamenjali s 400 kV.
fikus_ ::
Ko smo ravno pri daljnovodih... Kateri so + DC daljnovodov oz. - AC? Ker v šoli so nas učili, da za prenos energije je AC boljši, manjše izgube.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
tony1 ::
"Avče so čisto svoja zgodba. Je ne bom pogreval, ker ni zgolj manjko 400 kV problem. Pa tudi tam se bo v Divači vrgla ven transformacija 220/110 kV. Kleče in Ravne na Koroškem bodo ostali edini, dokler ne najdejo trase, kjer bodo vse 220 kV zamenjali s 400 kV."
Zanimivo, tnx.
"Za višje moči, ki so neke vrste prenosne avtoceste v Evropi opuščajo 750 kV in po novem gredo raje na enosmerne povezave."
Smo v Jugi kdaj imeli 750 kV daljnovode? Kaj pa kje v okolici?
Zanimivo, tnx.
"Za višje moči, ki so neke vrste prenosne avtoceste v Evropi opuščajo 750 kV in po novem gredo raje na enosmerne povezave."
Smo v Jugi kdaj imeli 750 kV daljnovode? Kaj pa kje v okolici?
asinhronc ::
Ko smo ravno pri daljnovodih... Kateri so + DC daljnovodov oz. - AC? Ker v šoli so nas učili, da za prenos energije je AC boljši, manjše izgube.
Pri AC imaš jalovo energijo, kjer lahko dela probleme s previsoko napetostjo, pri DC je nimaš, so samo ohmske izgube. Kondenzator zemlja vod zamižimo.. Jalovo energijo danes največ uravnavaš z dušilkami v trafo postajah, z kondenzatorskim delom pa vplivaš na parametre voda. Vsak vod je upor, tuljava in kondenzator hkrati. R, XL, XC. Pri AC si omejen z močjo in razdaljo (razvlečenje frekvence pri zelo dolgih razdaljah) pri DC drugo ni problem, prvo odvisno od tega kje smatraš mejo. Pri AC je zgolj transformator, pri DC pa rabiš še dva usmerno/razsmerniška dela. Pri DC lahko povežeš dva sistema, ki nista sinhronizirana, pri AC moraš en sistem upočasnii. To so osnove. Izgube na DC so, ampak se danes da preživeti, le problemi z nevtralnim vodnikom so lahko pri slabi zemlji, zato ga ponekod dajo poleg na vod. Zakaj ne menjamo? Ker je AC že toliko vzankan v Evropi, da je prevladal. Pri nižjih napetostih pa ima lahko DC preveč izgub.
Smo v Jugi kdaj imeli 750 kV daljnovode? Kaj pa kje v okolici?
750 kV so imele vse sosede Ukrajine, ker so bili del sovjetskega načrta. Najbljižji je bil:
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Alberti...
Sedaj so transformator 750/400 kV iz Albetrise premaknili na mejo in daljnovod deluje zgolj kot 400 kV, ker se sklicujejo na varnost delovanja in manjše izgube. Prenosna zmogljivost takega voda je lahko tudi 3000 MW. Ampak se lepo sliši korono.
Juga se je razvijala postopoma z razvojem opreme. 220 kV in potem takoj na 400 kV, da se je lahko povezala v interkonekcijo zahodne Evrope. Natančeneje Divača - Italija in Podlog - Avstrija. Elektrarne pa so se gradile glede na rast porabe. Ko zanimivost. V jugi so razmišljali da bi najprej povezali s 400 kV Krško in Ljubljano, kjer je ta vod ELES zgradil šele 10 let nazaj, ampak so takrat inženirji dejali, da je varneje če zgradijo Zagreb - Reka in tako so dobili zanko Zagreb - Krško - Maribor - Beričevo - Divača - Reka - Zagreb. Zakaj omenjam to? Ta povezava je do igradnje prečnega transformatorja v Divači prekleto trpela in dispečerji so imeli mehka kolena, ko če bi prebrali analizo izpadov. Inženirji v Jugi so torej 100 % pravilno zadeli kako mora biti. Prav tako so zadeli s presekom 490/65. Še danes zadostuje.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: asinhronc ()
FastWIND ::
Ko smo ravno pri daljnovodih... Kateri so + DC daljnovodov oz. - AC? Ker v šoli so nas učili, da za prenos energije je AC boljši, manjše izgube.
Pri AC imaš jalovo energijo, kjer lahko dela probleme s previsoko napetostjo, pri DC je nimaš, so samo ohmske izgube. Kondenzator zemlja vod zamižimo.. Jalovo energijo danes največ uravnavaš z dušilkami v trafo postajah, z kondenzatorskim delom pa vplivaš na parametre voda. Vsak vod je upor, tuljava in kondenzator hkrati. R, XL, XC. Pri AC si omejen z močjo in razdaljo (razvlečenje frekvence pri zelo dolgih razdaljah) pri DC drugo ni problem, prvo odvisno od tega kje smatraš mejo. Pri AC je zgolj transformator, pri DC pa rabiš še dva usmerno/razsmerniška dela. Pri DC lahko povežeš dva sistema, ki nista sinhronizirana, pri AC moraš en sistem upočasnii. To so osnove. Izgube na DC so, ampak se danes da preživeti, le problemi z nevtralnim vodnikom so lahko pri slabi zemlji, zato ga ponekod dajo poleg na vod. Zakaj ne menjamo? Ker je AC že toliko vzankan v Evropi, da je prevladal. Pri nižjih napetostih pa ima lahko DC preveč izgub.
Smo v Jugi kdaj imeli 750 kV daljnovode? Kaj pa kje v okolici?
750 kV so imele vse sosede Ukrajine, ker so bili del sovjetskega načrta. Najbljižji je bil:
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Alberti...
Sedaj so transformator 750/400 kV iz Albetrise premaknili na mejo in daljnovod deluje zgolj kot 400 kV, ker se sklicujejo na varnost delovanja in manjše izgube. Prenosna zmogljivost takega voda je lahko tudi 3000 MW. Ampak se lepo sliši korono.
Juga se je razvijala postopoma z razvojem opreme. 220 kV in potem takoj na 400 kV, da se je lahko povezala v interkonekcijo zahodne Evrope. Natančeneje Divača - Italija in Podlog - Avstrija. Elektrarne pa so se gradile glede na rast porabe. Ko zanimivost. V jugi so razmišljali da bi najprej povezali s 400 kV Krško in Ljubljano, kjer je ta vod ELES zgradil šele 10 let nazaj, ampak so takrat inženirji dejali, da je varneje če zgradijo Zagreb - Reka in tako so dobili zanko Zagreb - Krško - Maribor - Beričevo - Divača - Reka - Zagreb. Zakaj omenjam to? Ta povezava je do igradnje prečnega transformatorja v Divači prekleto trpela in dispečerji so imeli mehka kolena, ko če bi prebrali analizo izpadov. Inženirji v Jugi so torej 100 % pravilno zadeli kako mora biti. Prav tako so zadeli s presekom 490/65. Še danes zadostuje.
Daj nam še malo pojasni kako z 400 kV oz. 2x 400 kV daljnovodi in vplivi na človeka... Do 1996 je pač šel kjer je šel, sedaj so varovalni pasovi odvisni od moči... V nekaterim zahodnih državah pa še ta varovalni pas razširijo na vplivno omobočje in je odvisen od tega ali so v bližini stanovanjski objekti, industrijski itd... Mi tega vplivnega območja nimamo a ne ? In kako ti gledaš na to glede na to da si iz stroke...
asinhronc ::
Vpliv daljnovoda na človeka? Nikjer ni 100 % natančno dokazljivih odgovorov. Ne pri pro, ne pri kontra zagovornikih. Saj je enako kot pri ruterjih, baznih postajah, mobilnih telefonih, radonu, ki se izstreli iz kleti. itd... Vse so nekakšna valovanja, sevanja. Človek dobi že sevanje tudi iz vesolja. Kakšna študija je, ampak kako povsem natančno se odziva človeško telo na to, pa smo kot vrsta še premalo inteligentni. Še uradne definicije, pri električni energiji sploh nimamo. Dva doktorja se prepirata o tem, čigava teorija je bolj pravilna. 
Tudi nevtrinov vesolja, ki šibajo v enormnih količinah na zemljo, ne razumemo in ali imajo kakšen vpliv na naše celice. Zaenkrat vse skupaj jemljemo kot previdnostni ukrep, ki se mu reče razdalja. Pri elektriki vpliv tako ali tako pada kvadratno z razdaljo.
Varovani pas imamo že dolgo tudi v Sloveniji. Tako najnižje dovoljena točka vodnika glede na tla, kot razdalja steber-predmet. Je treba jasno povedati. Slovenija ima na tem področju eno najstrožjih zakonodaj v Evropi. Dokazovanje vpliva na okolje terja goro papirjev. Kdo to na ministrstvu bere, mi ni jasno. Prav šokiran si, ko vidiš da nekdo želi teh več 500 strani dolgočasja. Praksa tu ni pomembna. Vse jovo na novo za vsako stvar. Želiš iz 220 kV na 400 kV na isti trasi? Ni pomembmo. Lahko narediš, ampak spet jovo na novo s papirji, ker je napetost sedaj višja in vpliv večji. Zadnja leta se je želelo iti na ta prehod, ampak je zastal. Ljubljana bi lahko na jugu dobila še eno 400/110 kV trafo postajo, ampak zaenkrat nič, ker iz 220 na 2x400 kV še ne bodo šli zaradi nasprotovanj na terenu. Bo pa verjetno zaradi španskega mrka morda počasi spet oživel ta načrt.
Enako je vse skupaj pri kablih. Če imaš vod, lahko vsaj opravljaš kmetijsko dejavnost pod njim, bajte si pa ne moreš več graditi. Če imaš pa kablirano, si pa že v štartu omejen z rabo zemlje. Ampak kablira se bolj malo. Velik problem tukaj so erozije.
To okoli industrijskih con in daljnovod, se pri nas kolikor vem izogibajo, niti ni tako enostavno po zakonu. Načeloma zadnja leta se je vedno gradilo po načelu varovani pas velja za vse, ne gradi se na silo nikjer. Še tam, kjer so obstoječi vodi najvišjih napetosti, se poskuša rešiti tako, da se na koncu umaknejo iz strnjenih območij. Včasih pač to ne gre in ga imaš potem 150 metrov stran. Pa verjetno bo prej mulčev 5 GHz ruter imel večji vpliv, kot pa par sto metrov stran daljnvod, ampak zaenkrat se še noben ne sekira.
Tudi nevtrinov vesolja, ki šibajo v enormnih količinah na zemljo, ne razumemo in ali imajo kakšen vpliv na naše celice. Zaenkrat vse skupaj jemljemo kot previdnostni ukrep, ki se mu reče razdalja. Pri elektriki vpliv tako ali tako pada kvadratno z razdaljo. Varovani pas imamo že dolgo tudi v Sloveniji. Tako najnižje dovoljena točka vodnika glede na tla, kot razdalja steber-predmet. Je treba jasno povedati. Slovenija ima na tem področju eno najstrožjih zakonodaj v Evropi. Dokazovanje vpliva na okolje terja goro papirjev. Kdo to na ministrstvu bere, mi ni jasno. Prav šokiran si, ko vidiš da nekdo želi teh več 500 strani dolgočasja. Praksa tu ni pomembna. Vse jovo na novo za vsako stvar. Želiš iz 220 kV na 400 kV na isti trasi? Ni pomembmo. Lahko narediš, ampak spet jovo na novo s papirji, ker je napetost sedaj višja in vpliv večji. Zadnja leta se je želelo iti na ta prehod, ampak je zastal. Ljubljana bi lahko na jugu dobila še eno 400/110 kV trafo postajo, ampak zaenkrat nič, ker iz 220 na 2x400 kV še ne bodo šli zaradi nasprotovanj na terenu. Bo pa verjetno zaradi španskega mrka morda počasi spet oživel ta načrt.
Enako je vse skupaj pri kablih. Če imaš vod, lahko vsaj opravljaš kmetijsko dejavnost pod njim, bajte si pa ne moreš več graditi. Če imaš pa kablirano, si pa že v štartu omejen z rabo zemlje. Ampak kablira se bolj malo. Velik problem tukaj so erozije.
To okoli industrijskih con in daljnovod, se pri nas kolikor vem izogibajo, niti ni tako enostavno po zakonu. Načeloma zadnja leta se je vedno gradilo po načelu varovani pas velja za vse, ne gradi se na silo nikjer. Še tam, kjer so obstoječi vodi najvišjih napetosti, se poskuša rešiti tako, da se na koncu umaknejo iz strnjenih območij. Včasih pač to ne gre in ga imaš potem 150 metrov stran. Pa verjetno bo prej mulčev 5 GHz ruter imel večji vpliv, kot pa par sto metrov stran daljnvod, ampak zaenkrat se še noben ne sekira.
pegasus ::
Vpliv daljnovoda na človeka? Nikjer ni 100 % natančno dokazljivih odgovorov.Da... tu je vredno na plano potegnit dejstvo, da sončna svetloba v prekomernih količinah zelo očitno škodi človeku, pa se vseeno sončimo ko budale :D
Problem tu je, da so vplivi drugih EM frekvenc manj- do neznani in strah pred neznanim je vedno veliko večji kot strah pred znanim.
FastWIND ::
PluribusUnum je izjavil:
Iz "digitaliziranega" zdravstva bi se lahko videlo vplive "lokacij".
Preden bo naša država digitalizirala zdravstvo, bomo verjetno že imeli brezžučni prenos el. energije. Najbrž bi to že imeli, če bankirji ne bi onemogočili Tesle pri razvoju...
DamijanD ::
Machete ::
Samo v teoriji, v praksi je vsak državni projekt bankomat za vse vpletene...
Ni to rusija. Pa če bi prebral članek, bi prebral lahko tudi, da to ni državni projekt.
LC1000|Asrock-H470PG|i7-10700K|2x16GB|RTX-5080 GAMING|W10Pro
new Nintendo 2DS & 3DS XL|Galaxy S24+
new Nintendo 2DS & 3DS XL|Galaxy S24+
FastWIND ::
mertseger ::
Vpliv daljnovoda na človeka? Nikjer ni 100 % natančno dokazljivih odgovorov.Da... tu je vredno na plano potegnit dejstvo, da sončna svetloba v prekomernih količinah zelo očitno škodi človeku, pa se vseeno sončimo ko budale :D
Problem tu je, da so vplivi drugih EM frekvenc manj- do neznani in strah pred neznanim je vedno veliko večji kot strah pred znanim.
EMS ponavadi skrbi tiste ki bi radi visoko odškodnino in pa tiste h katerim pridejo iz raznih okoljskih organizacij in jim večinoma buče prodajajo. Tako iz prakse povem ker dobro poznam situacijo.
starfotr ::
Tesli je uspelo kar nekaj stvari, o tem bi dvoma. Ampak sanje o brezplačni in brezžični enegiji so pa težke blodnje.
dexterboy ::
Glavna naloga novega baterijskega sistema bo stabilizacija omrežja, zagotavljanje napetosti, kompenzacija jalove moči in seveda shranjevanje energije za trgovanje, torej izkoriščanje nihanja cen tekom dneva. Projekt financirajo zasebni investitorji iz Švice, Nemčije, Avstrije in Liechtensteina, sodelujejo pa tudi univerze in tehnološka podjetja. TZL bo nared poleti 2028.
Samo med vrsticami je potrebno prebrati, pa se izve čisto vse
Samo med vrsticami je potrebno prebrati, pa se izve čisto vse
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
dexterboy ::
To rad verjamem, da. Ker je po mojih izkušnjah energetika tako zelo skrajno konzervativna, da sem na elektro faksu zdržal samo eno leto.Katero srednjo šolo si pa naredil, če ni skrivnost?
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
mertseger ::
To rad verjamem, da. Ker je po mojih izkušnjah energetika tako zelo skrajno konzervativna, da sem na elektro faksu zdržal samo eno leto.Katero srednjo šolo si pa naredil, če ni skrivnost?
Če je eno leto zdržal na elektro faksu potem o energetiki ne ve ničesar ker ta se je začela šele v 3 letniku. Prvi letnik je bila včasih matematika, fizika in elektrotehnika, kjer o energetiki nisi slišal popolnoma ničesar. Torej ni znal osnov pa je šel drugam.
pegasus ::
Gimb ... sem že slišal komentarje, da se mi to vidi, ni treba spraševat ;)
FE pa ... prvi vtis je bil, da je tam en sam prof, ki se s strastjo in užitkom ukvarja s svojim področjem zanimanja, ampak ga je takrat nekaj prav na hitro pobralo. Ostali so dajali vtis, da so tam zato, ker jih nikjer drugje nočejo. Not my kind of fun.
Štrom mi je bil položen praktično v zibelko, stari oče je namreč bil med bolj praktičnimi tehniki na PTT, tako da sem navijal tuljave in sestavil generatorček in nekaj podobnih elektromehanskih igrač še preden sem začel programirat basic na zx spectrumu, to pa je bilo, ko sem bil star 4 leta.
FE pa ... prvi vtis je bil, da je tam en sam prof, ki se s strastjo in užitkom ukvarja s svojim področjem zanimanja, ampak ga je takrat nekaj prav na hitro pobralo. Ostali so dajali vtis, da so tam zato, ker jih nikjer drugje nočejo. Not my kind of fun.
Štrom mi je bil položen praktično v zibelko, stari oče je namreč bil med bolj praktičnimi tehniki na PTT, tako da sem navijal tuljave in sestavil generatorček in nekaj podobnih elektromehanskih igrač še preden sem začel programirat basic na zx spectrumu, to pa je bilo, ko sem bil star 4 leta.
dexterboy ::
Vprašal sem te zato, ker sem hodil na energetiko v Moste preden je spet postala gimnazija. In takrat so bili za faks sprejemci, seveda me je vsak gimnazijc povozil pri matematiki in fiziki, ki sta bila sprejemna. Mi smo ta dva predmeta tudi imeli v srednji šoli, da en bo pomote, ampak se naše znanje ni moglo kosati z nekom iz bežigrada, ki pa, glej ga vraga, ni imel pojma o energetiki.
Kar mi pa nikoli ni šlo v glavo je pa to, da tega faksa nikoli ni bilo na voljo kot študij ob delu.... Ja, nam, naravoslovcem nikoli ni bilo lahko :(
Kar mi pa nikoli ni šlo v glavo je pa to, da tega faksa nikoli ni bilo na voljo kot študij ob delu.... Ja, nam, naravoslovcem nikoli ni bilo lahko :(
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
Matko ::
Kar mi pa nikoli ni šlo v glavo je pa to, da tega faksa nikoli ni bilo na voljo kot študij ob delu.... Ja, nam, naravoslovcem nikoli ni bilo lahko :(
Mariborski faks je imel opcijo ob delu, Prepričan 100%.
Poznam človeka, ki VSE naredil ob delu in lahko pelje "lulat" prav vsakega.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | V Švici začeli graditi največjo baterijo na svetu (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 10390 (1336) | Matko |
| » | Zakaj so baterijski hranilniki prava stvar (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 100185 (14872) | kow |
| » | Tesla bo gradila največjo baterijo na svetuOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 13433 (4092) | DamijanD |
| » | Avstralci za zdaj zadovoljni s Teslino megabaterijoOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 11074 (7344) | fikus_ |
| » | Musk: odštevanje se je začeloOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 6279 (4573) | Massacra |