Najprej povejmo, da čeprav se sistem imenuje COBISS Ela, se tako ne imenuje nobena aplikacija. To je ime za zaledni sistem, ki ga vzdržuje IZUM in v katerega so povezane knjižnice. Člani knjižnic pa si lahko e-knjige v slovenščini izposodijo kar prek običajnega COBISS-a. Berejo jih lahko le na e-bralnikih, ki imajo nameščen Android, saj potrebujejo aplikacijo Cantook by Aldiko. To pa med drugim pomeni, da so na suhem ostali vsi lastniki kindlov in kobov. Res, zelo neprijetna situacija, potem ko je Kobo deloval v Biblosu.
Člani knjižnic si torej e-knjige izposojajo v COBISS+ ali mobilni verziji mCOBISS. Izposodimo si lahko največ pet e-knjig, ki morajo imeti proste izvode. To seveda ni tehnična omejitev, temveč komercialna. Za zdaj ima sistem veliko porodnih krčev. Izposojanje je možno le iz knjižnice, katere član smo, ne pa iz vseh slovenskih knjižnic, ki so v sistemu COBISS. Medknjižnična izposoja torej za e-knjige ne deluje, pa čeprav bi lahko bila le klik oddaljena. Ker imajo knjižnice omejene pravice za e-knjige, se lahko zgodi, da do knjige ne moremo, ker je že preveč izposojena. Zdi se torej, da je nekdo želel vse papirne omejitve preslikati v digitalni svet.
Ima kdo kakšno idejo kje si izposoditi knjige za Kobo?
Prvi in pravi namig je v naslovu članka.
Sicer pa precejšnja žalost... večina knjig te preusmeri na biblos, kjer te pričaka znano obvestilo. Tisto, kar sem uspel dobit dol in naložit na kindla preko calibra, dela normalno.
Saj imaš desno v meniju filter "cobiss ela" in ti potem prikaže le ela knjige.
Filter prikazuje "ela" knjige, čeprav je v tvoji knjižnici pa na voljo samo "biblos" verzija in si je v resnici ne moreš izposodit. Bo imelo smisel šele, ko bojo omogočili medknjižnično izposojo.
Če se vpišeš z geslom v svojo knjižnico preko cobiss spletne strani in daš filter za "elo", ti bo prikazalo samo knjige, ki so na voljo v tvoji knjižnici. Kar pa je lahko tudi 0 trenutno, odvisno od knjižnice. MKL ima 1973 "ela" knjig na voljo ta trenutek.
Dobro, filter ni perfekten. Zadeva je v delu in knjige se bodo dnevno dodajale. Za to specifično knjigo ima recimo MKL že vnos za "elo" z naslovnico, vendar še ni določena licenca. Tako, da bo verjetno kmalu na voljo.
Te preslikave iz pisne oblike v elektronsko, da se dela omejitve umetno, so nesmisel, ampak jih še nismo prerasli (bo očitno preteklo še nekaj vode). Tako kot koncept avtorskih pravic, ki je imel smisel mogoče 100 let nazaj, dandanes pa šlepamo progame čez avtorske pravice umetno. Zato pa so najbogatejši na svetu software-aši - če kaj ne dela je za njih to avtorsko delo (pač ti ne garantirajo da ti bo knjiga ki si jo kupil, všeč), cena je pa izdelkarska (dokler ni treba kaj dejansko popravit).
Ta obsedenost s primerjavo s fizičnimi izvodi je res neverjetna. Je to zaradi njihovih lastnih tiskarn? Ok, DZS, MK, ampak je še cel kup drugih založb, ki nimajo slednjih.
"Izposodimo si lahko največ pet e-knjig, ki morajo imeti proste izvode" A je blo isto pri Biblos -u?
Pri Biblosu so bile max. štiri knjige, tudi rok izposoje je bil krajši - le 14dni. Knjigo si lahko vrnil najprej po 24h če ti ni bila ok. Glede števila prostih izvodov pa omejitev kot jo določi knjižnica.
21. stoletje, na polovici leta 2024 in oni naredijo aplikacijo iz prejšnjega stoletja, ki morda podpira 2 e-bralnika na svetu?!?
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Kdo ve če še vedno drži, da ena digitalna licenca knjige velja za 52 izposoj s strani knjižnice? Torej da si knjigo lahko izposodi 52 ljudi, nakar mora knjižnica (oziroma kdorkoli kupuje te licence) kupiti novo licenco za to knjigo. Dosti oderuško, če upoštevaš da za fizične knjige ni teh omejitev.
Btw, vsi, ki pravite, da tole ni idealno - prej je bilo isto. Omejitve postavljajo založbe, ker €€€€. Ampak je baje Beletrina (lastnica Biblosa) toliko navila cene, da so v knjižnicah preračunali, da se jim bolj splača nekaj svojega naredit.
Je pa res, da si prej imel opcijo sposodit si e-bralnik, ki je podpiral Biblos in tako vsaj sprobati, če ti je zadeva všeč. Ela pa zaenkrat baje dela na Androidih (Onyx, Boox) in Pocketbooku.
V Sloveniji založbe mislijo, da si lahko lastijo trg in diktirajo naprave na katerih boš lahko bral knjige (zaradi DRMja, ki je tudi edina zadeva, ki jih poleg denarja zanima), dejansko pa se gladko zahebejo, ker je v Sloveniji ogromno drugih bralnikov in njihovi lastniki potem raje svoj denar prelijejo v tujino, ali pa na straneh kot so bibliotik (pri 650.000 knjigah, vključno s takimi, ki so iz zelo specializiranih področij, nima nihče nikoli potrebe kupiti kakršnekoli slovenske knjige), dobijo vse skupaj zastonj.
Skratka, spet se bo pokazalo enako, kot se je pri pretočnih vsebinah, če ne konkuriraš piratom, bo šla večina potencialnih strank na piratstvo.
In zanimivo, da še tam, kjer bi lahko konkurirali, ker gre dejansko za knjžnico, potem ne podprejo vse naprave in so SPET pirati bolj ugodna in zanesljiva rešitev.
Od leta 2009, ko sem nabavil prvega "Kindla 2", nisem prebral ene slovenske knjige, vse samo tuje leposlovje in strokovna literatura, nekaj od tega sem tudi kupil.
Iz preprostega razloga, ker tega v Sloveniji ni na na voljo, pač tega ne koristim. Če se to slovenskim založbam splača, pa naj trmarijo, meni je prav.
Cela zmeda, slabo speljan projekt, stari linki še vedno obstajajo, komplicirana izposoja, nejasen vmesnik in dolga navodila. Kako to lahko uporabi povprečen državljan mi ni jasno.
Mimogrede, že vidim, kako bojo založbe, čez 10 let jamrale, da nihče več ne kupuje slovenskih knjig in rabijo državno pomoč.
Zaenkrat imajo še nekaj rezerve, pri starih ljudeh, ki se pri 60+ ne bojo šli učiti angleščino (in tudi sedaj ne uporabljajo bralnikov), ampak tega bazena je iz leta v leto manj, ignorirajoč dejstvo, da ima redko kdo danes, sploh še sposobnost koncentracije prebrati knjigo.
S slovensko literaturo je počasi konec, ostala v prejšnjem tisočletju, zadnji žebelj v krsto pa ji bojo zabile založbe, ki se ne prilagodijo.
Kdo ve če še vedno drži, da ena digitalna licenca knjige velja za 52 izposoj s strani knjižnice? Torej da si knjigo lahko izposodi 52 ljudi, nakar mora knjižnica (oziroma kdorkoli kupuje te licence) kupiti novo licenco za to knjigo. Dosti oderuško, če upoštevaš da za fizične knjige ni teh omejitev.
Drži ja. Žalostno in kontra logiki, ampak če preračunaš strošek / število vseh izposoj v "življenjski dobi knjige" je na koncu strošek digitalne licence za knjižnice višji, kot pa strošek nakupa fizične knjige. Pač lepota požrešnosti založb v vsem svojem sijaju.
In se pridružujem zgornjemu komentarju Cene43, samo pozorni bodite ko bodo založbe začele množično jamrati, da ne morejo preživeti, ker je premajhen bazen bralcev.
Ela pa zaenkrat baje dela na Androidih (Onyx, Boox) in Pocketbooku.
... in to brez kakršnihkoli vmesnih postopkov pretvarjanja ipd.? Upam, da že
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Take novice iz Slovenije me razpizdijo približno enako kot poslušanje politikov ... zakaj le bi naredili korak naprej, če se pa lahko namesto tega še enkrat ustrelimo v koleno? Cene43 in Groot sta odlično povzela, hvala!
Zadnja dognanja iz ostalih so: Če želiš brat na Cobiss Ela knjige na Kindlu/Kobotu ali ostalih nepodprtih bralnikih, sledi temu vodiču, točka 4: https://epubor.com/remove-readium-lcp-d...
Beletrina Digital pa uporablja Readium 2.5 enkripcijo in stvar tako ne dela.
Zaenkrat imajo še nekaj rezerve, pri starih ljudeh, ki se pri 60+ ne bojo šli učiti angleščino (in tudi sedaj ne uporabljajo bralnikov)
Bil bi presenečen, koliko starejših ljudi bere knjige na bralnikih in tablicah. Sodeč po raznih facebook skupinah, jih je kar veliko. Mnogi slabo vidijo in so jim otroci/vnuki uredili za branje e knjig.
Kolikor sem zasledil želi Adobe preveč za svoj DRM, pa so se pač odločili, da gredo na LCP zaščito. Kar podpiram, ker Adobe slab, pa čeprav sem sedaj ostal z na pol uporabnim Kobotom. Če prav razumem je sedaj na Kobotu, ali bodo razvili in dodali podporo za LCP.
Po eni strani je razumljivo: zakaj bi kdorkoli kupil (slovensko) elektronsko knjigo, če bi jo lahko, ko bo prišla v knjižnice, prebral z enakovredno izkušnjo? Iz strahu pred tem nastajajo omejitve pri izposojah.
Knjižnice so tu še najmanj krive, saj so, za razliko od fizičnih knjig povsem odvisne od založb. Z Readium LCP so izbrale še najbolj odprto, skoraj v celoti odprtokodno (zaradi DRMja čisto niti ne more bit) rešitev, ki ima sicer svoje omejitve. Ampak AFAIK noben ne preprečuje Kobu, da na svojih napravah implementira Readium LCB komponento za branje.
Ampak ja, dejansko slovenske založbe s svojim početjem ustvarjajo generacije bralcev, ki brez težav berejo angleško in slovenskih prevodov sploh več ne iščejo.
Ima kdo kakšno idejo kje si izposoditi knjige za Kobo? Čestitam državi za še eno na pol narejeno rešitev.
Sem krepko vez 60, malo slabše vidim in je e-bralnik zame spas. Do sedaj nisem rabila znanje anglescine. A bom mojega kobo-ta vrgla v smeti?. In kaksna je razlika v papirnati ali digitalni knjigi, v vsakem primeru plačaš naročnino 😒
Sem krepko vez 60, malo slabše vidim in je e-bralnik zame spas. Do sedaj nisem rabila znanje anglescine. A bom mojega kobo-ta vrgla v smeti?. In kaksna je razlika v papirnati ali digitalni knjigi, v vsakem primeru plačaš naročnino 😒
V tej temi je opisan postopek, kako lahko že sedaj bereš knjige praktično na vseh bralnikih.
Obstaja kakšna globalna e-knjižnica platforma za izposojo knjig in z dobro ponudbo za ugodno mesečno naročnino? Slovenske e-knjige me niti ne zanimajo, tako da ne vidim neke prednosti cobiss ela zase
Glede naročnine na angleške e-knjige obstaja Scribd (je sicer aplikacija, torej samo za Android bralnike). Druga opcija za angleške knjige pa je piratstvo (imajo tudi knjige v epub formatu, ki se naložijo na bralnike kot je recimo Kobo), ali pa nakup na Kobo ali ebooks.com ko so znižanja (imam celo zbirko knjig, ki so stale 1-3€ in to znane uspešnice)
Ta obsedenost s primerjavo s fizičnimi izvodi je res neverjetna. Je to zaradi njihovih lastnih tiskarn? Ok, DZS, MK, ampak je še cel kup drugih založb, ki nimajo slednjih.
Tudi omenjene firme tiskajo na Kitajskem. Tako, da nima nobene veze to.
U super, šli smo z dežja pod kap. Odlično opravljeno delo Izum - Republika Slovenija.
