»

Zakaj CA: A Cancer Journal for Clinicans ni najboljša znanstvena revija

Slo-Tech - Naslov je namenoma provokativen. Včeraj je Clarivate objavil težko pričakovano preglednico na dobrih dvesto straneh, kjer so izračunani faktorji vpliva za 21.500 znanstvenih revij na dobrih 250 področjih in vedah. Letošnji seznam je še daljši kot običajno, ker so vključili vse revije iz zbirke Web of Science Core Collection. Za razliko od prejšnjih let so faktorji vpliva izračunani na eno decimalno mesto in ne več na tri.

Na tem seznamu je revija CA: A Cancer Journal for Clinicans na prvem mestu s faktorjem vpliva 254,7. Sledijo ji Lancet s 168,9, New England Journal of Medicine s 158,5 in Journal of the American Medical Association s 120,7. Prva splošna revija je šele na 18. mestu, in sicer je to prestižni Nature s 64,8. Te številke jasno povedo, da imajo revije s področja medicine najvišje faktorje vpliva. Niso najboljše, temveč je to specifika področja.

Faktorji vpliva se izračunajo tako, da se število citiranih člankov iz revije v minulih dveh letih (2020, 2021) deli s...

11 komentarjev

Lažne znanstvene revije problem, na katerega nista imuna niti Harvard in Stanford

Slo-Tech - Imejmo pred seboj tri znanstvene članke - eden je bil objavljen v European Journal of Organic Chemistry (EurJOrgChem), drugi v European Journal of Chemistry (EurJChem), tretji pa v Chemistry: A European Journal (ChemEurJ). Na prvi pogled so članki videti spodobno, revije pa, razen strokovnjakom za organsko kemijo, delujejo podobno. V resnici je ChemEurJ precej ugledna revija (s faktorjem vpliva 5,16), EurJOrgChem solidna revija (2,8), EurJChem (0,63) pa izkoriščevalska oziroma plenilska revija. V prvih dveh revijah lahko pričakujemo verodostojne raziskave, ker so članki podvrženi rigoroznemu pregledu (peer review), v tretji pa ne. In...

8 komentarjev

Najbolj citirani članki v znanosti so biokemijski

vir: Nature
Nature - V znanosti je lepo, če rešite velik problem ali odgovorite na pomembno vprašanje, recimo odkrijete teorijo relativnosti ali pojasnite obliko molekule DNK. Toda v današnjem času hiperprodukcije člankov in pomanjkanja raziskovalnih mest ter denarja za financiranje je še lepše, če napišete čim več člankov, ki naberejo čim več citatov.

Nihče sicer neposredno ne trdi, da je članek z več citati boljši od tistega z manj, a število citatov ostaja srž večine...

0 komentarjev

Nekaj gnilega je v deželi znanstveni

Slo-Tech - Večkrat smo že pisali o tegobah znanstvenikov in raziskovalcev, ki se morajo soočati s kruto realnostjo publish or perish (objavljaj ali pogini), ki je še posebej kričeča prav v državah, kot je Slovenija. ARRS namreč kot najbolj zveličavni kriterij za znanstveno odličnost postavlja število točk, kjer največ šteje število objavljenih člankov in citatov, ki jih ti dosežejo. O tem več v nadaljevanju, sedaj pa poglejmo eksperiment, ki ga je za Science opravil harvardski biolog John Bohannon.

Veliki založniki znanstvenih revij so velik problem, saj naročnine na svoje revije drago zaračunavajo, univerze in inštituti pa so jih skoraj primorani kupiti, saj največ štejejo prav objave v teh revijah z visokim faktorjem vpliva. In ko imaš enkrat visok faktor vpliva, ki se računa kot povprečno število citatov članka iz revije v vseh revijah na svetu, bodo najboljša dela...

21 komentarjev

Spet o faktorju vpliva in citatih

Slo-Tech - Afera, ki je nedavno izbruhnila zaradi ugotovljenih manipulacij faktorja vpliva nekaterih znanstvenih revij, je priložnost za osvetlitev tega problema in vnovičen razmislek. Faktor vpliva se izračunava za vsako resno znanstveno revijo, kar počne Thomson Reuters. Izračuna se tako, da se v začetku leta i+1 pogleda, koliko člankov iz leta i je citiralo v tej reviji objavljene članke v letih i-2 in i-1. O smiselnosti tega početja je bilo prelitega že ogromno črnila, tudi na naši strani. Glavni problem je, da z enakimi vatli merimo različne znanstvene discipline, ki imajo svoje zakonitosti glede citiranja in časovnega zamika med objavo in citiranostjo. Na primer, biokemijski članki imajo običajno veliko...

10 komentarjev

Rezultati javno financiranih raziskav v Veliki Britaniji odslej javno dostopni

Elsevier je eden glavnih krivcev za revolt.

vir: Nature
Nature - Počasi se premikajo stvari na področju znanstvenih revij, kjer trenutno vladata divji kapitalizem in kaos. Založniki revij, ki praktično vse delo brez plačila naložijo akademikom (pisanje članka, predlaganje recenzentov, recenziranje se opravijo brezplačno), potem za dostop do revij mastno zaračunavajo (zaradi česar tudi preprodaja gesel ni nič neobičajnega). Naročnine na posamezno revijo ali pakete nekega založnika gredo v stotisoče evrov letno na inštitucijo, kar načenja proračune tudi najbogatejših univerz. Tehniška univerza München in Univerza Harvard sta zgolj najodmevnejši imeni, ki...

12 komentarjev