Slo-Tech - Danes ob 13.20 po slovenskem času bo NASA, če ne bo kakšnih zapletov v zadnjem hipu, z raketo Ariane 5 z izstrelišča v Francoski Gvajani izstrelila vesoljski teleskop James Webb (JWST). Težko pričakovani JWST, ki se je odmikal že poldrugo desetletje, predstavlja nekakšnega naslednika legendarnega teleskopa Hubble, dasiravno ne bo snemal v istem spektru. Predzadnji predvideni datum je bil sicer 18. december, a so zaradi težav v skladišču, ko se je teleskop nenadzorovano premaknil (popustila je vrv), dodali še nekaj dni.
Medtem ko je Hubble gledal v vidni in ultravijolični svetlobi, bo JWST vesolje spremljal z infrardečimi očmi. NASA ga zato ne imenuje Hubblova zamenjava, temveč naslednik. Infrardeča svetloba je pri raziskovanju oddaljenih galaksij nujna, saj je svetloba oddaljenih objektov premaknjena v rdeče. Če torej želimo gledati najdlje, kar hkrati pomeni tudi v najbolj zgodnje obdobje vesolja, je treba pogledati v infrardečem delu spektra. JWST bo lahko gledal 13,6 milijarde let v preteklost - vesolje pa je staro 13,8 milijarde let.
JWST bo imel štiri kamere, ki bodo pokrivale območje od 0,6 do 28 mikrometrov, torej le del IR in malce vidne svetlobe (Hubble je gledal od 0,1 do 0,8 mikrometra). Primarno zrcalo v JWST bo bistveno večje od Hubblovega, saj bo merilo približno 6,5 metra v premeru. Tudi zorni kot bo večji, ločljivost pa boljša. Druga pomembna razlika je tudi njegova lokacija. Medtem ko jo bil Hubble v orbiti 570 kilometrov nad Zemljo, bo JWST 1,5 milijona kilometrov proč. Okoli Zemlje ne bo krožil, temveč bo krožil okrog Langrageve točke 2 glede na Zemljo in Sonce. Ta točka je stabilna. JWST bo tako krožil okrog Sonca kakor Zemlja, njegov položaj glede na Zemljo pa bo konstantna. To pa pomeni tudi, da ga ne bo možno oskrbovati z raketoplani. JWST bo torej tam, kjer je bil Herschel in še številni drugi instrumenti.
Ob izstrelitvi JWST bomo nedvomno zadrževali tih, a to ne bo edini napeti trenutek. Izstrelitev bo trajala pičlih 26 minut. Še nevarnejše je končno zlaganje origamija v obliko za delovanje teleskopa, kar vključuje tudi razpenjanje plastične folije s prevleko, ki bo ščitila pred Sončevimi žarki. Zlaganje teleskopa bo trajalo več tednov (29 dni), del tega pa bo tudi ohlajanje. Končno delovno temperaturo bo dosegel šele po več kot treh mesecih. Potem bo potekala kalibracija in nastavitev instrumentov. Prve uporabne fotografije pričakujemo v drugi polovici leta.
Prenos dogajanja bo možno spremljati v živo. S tem se bo končno začel projekt, ki bi moral zaživeti leta 2007 in ki je namesto 3,5 milijarde dolarjev stal 10 milijard dolarjev.
Končno je napočil ta zgodovinski dan za novo dimenzijo raziskovanja vesolja. Upam in držim pesti, da gre vse po maslu in da bomo v kratkem dobili nove informacije o vesolju, katerega del smo tudi mi.
Glede na to, da smo tule na tehničnem forumu, ne bi bilo odveč še nekaj podatkov : -ločljivost teleskopa je 0,1 kotne sekunde, enako kot Hubble -2 foto senzorja sta near IR in imata 4 po megapiksle -2 sta medium IR in imata 1 po megapiksel -Hubble ima 4 senzorje v bolj UV spektru, ločljivost vsakega je 0,64 megapisklov
It is better to be hated for what you are than to be loved for something you are not.
Po drugi strani, so zadevo seveda miljonkrat preverili iz vseh tock, ampak, ce se spomnimo hubbla...
Vse so milijonkrat preverili, nazadnje jim že na zemlji popusti čisto navadna zajla. Tudi to, da so falili proračun za 3x, ne vliva preveč zaupanja v "strokovnjake".
Ampak ja, vse je preverjeno in bo delovalo. Brez dvoma.
@feryz ti pa nisi delal na bolj kompleksnih projektih, ane? Možnost za napake se eksponentno veča s številom delov. Gre za novo napravo in ne neki milijonti izdelek z linije. BTW originalni budget so presegli za 20x. Če misliš, da lahko narediš bolje, ceneje, hitreje, izvoli
Če torej želimo gledati najdlje, kar hkrati pomeni tudi v najbolj zgodnje obdobje vesolja, je treba pogledati v infrardečem delu spektra. JWST bo lahko gledal 13,6 milijarde let v preteklost - vesolje pa je staro 13,8 milijarde let.
Ni jasno, zakaj JWST ne bi zaznaval IR svetlobe iz območji, oddaljenih več kot 13,6 mrd. svetlobnih let. Rdeči zamik je posledica širjenja prostora (splošna relativnostna teorija) & oddaljevanja objektov od Zemlje. Zato lahko zaznavamo objekte, oddaljene 46 mrd. svetlobnih let, čeprav naj bi bilo vesolje staro "le" 13,8 mrd. let.
Dele sem se naštimal lepo v zicu in se ne bom dvignu, dokler ne bo čez en mesec proces razpiranja fertik; kahla je tud že zraven pa dostava hrane je urejena.
@feryz ti pa nisi delal na bolj kompleksnih projektih, ane? Možnost za napake se eksponentno veča s številom delov. Gre za novo napravo in ne neki milijonti izdelek z linije. BTW originalni budget so presegli za 20x. Če misliš, da lahko narediš bolje, ceneje, hitreje, izvoli
Seveda, da ni. Vse kar zmore je dajati neke strahove in neosnovane neumnosti. Nekdo ga je naucil izrazanja, ampak dlje od slovenscine ni nikoli zmogel.
Če pomisliš, da se že dve leti piše in govori o najbolj črnem scenariju v zgodovini tega človeštva, te takšen "slog" pisanja ne sme presenečati... Mene stil pisanja spominja bolj na kakšnega "zagretega srednješolca", ki je poln entuziazma in je zagnan, da napiše članek o skoraj vsem... na to me "asocira" tisti članek. Lahko pa, da je bilo po sredi tudi veliko "zaužite kemije", ko je ravno veseli december
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
Mene pa zanima, če bi šlo kaj narobe ko je teleskop v točki L2, zakaj ga ne morejo priti popraviti. A je res predaleč? A ni tako da raketa oz. plovilo boosta nekaj sekund, ugasne motorje, plava v prostem teku, pred teleskopom zavira, se ustavi, astronavti gredo ven, poštimajo, nazaj notri, boost nazaj do zemlje?
dude... ne da sem vesoljc, ampak tole reč bi bil problem popravit že na neki gori, 100 km od bližnjega laboratorija za tako tehnologijo - kaj šele tam gor v pizdi materni, ko niti šraufat ne moreš normalno. Poleg tega da bi to tolk koštalo da bolje da novega naredijo...
Mene pa zanima, če bi šlo kaj narobe ko je teleskop v točki L2, zakaj ga ne morejo priti popraviti. A je res predaleč? A ni tako da raketa oz. plovilo boosta nekaj sekund, ugasne motorje, plava v prostem teku, pred teleskopom zavira, se ustavi, astronavti gredo ven, poštimajo, nazaj notri, boost nazaj do zemlje?
To bi šlo, samo ne smejo ročne zavore pozabit zategnit :)
Dude, orbite ne funkcionirajo tako, da malo plavaš v prostem teku :) btw: s katerim plovilom bi pa astronavti šli to malo ven poštimat? :)
Mene pa zanima, če bi šlo kaj narobe ko je teleskop v točki L2, zakaj ga ne morejo priti popraviti. A je res predaleč? A ni tako da raketa oz. plovilo boosta nekaj sekund, ugasne motorje, plava v prostem teku, pred teleskopom zavira, se ustavi, astronavti gredo ven, poštimajo, nazaj notri, boost nazaj do zemlje?
To bi šlo, samo ne smejo ročne zavore pozabit zategnit :)
Dude, orbite ne funkcionirajo tako, da malo plavaš v prostem teku :) btw: s katerim plovilom bi pa astronavti šli to malo ven poštimat? :)
No ampak dajmo teoretično razvit debato. Pozabimo na smiselnost in na stroške ter udobje/zdravje astronavtov: A imamo sploh teoretično možnost spravit nekoga tja in nazaj?
No ampak dajmo teoretično razvit debato. Pozabimo na smiselnost in na stroške ter udobje/zdravje astronavtov: A imamo sploh teoretično možnost spravit nekoga tja in nazaj?
S Starshipom bi brzkone slo. Ampak Starship bo potreboval se nekaj let, preden bo certificiran in varen za astronavte.
Sem pa nekje cital (ne najdem clanka), da NASA ne izkljucuje moznosti ponovnega polnjenja rezervoarjev JWST z gorivom. To je namrec del, ki omejuje zivljensko dobo teleskopa. Ali bi slo za robotsko misijo, ali clovesko, ni znano. Je pa glede na vlozen cas in denar vse mozno, po moje tudi kaksno popravilo v prihodnosti.
No ampak dajmo teoretično razvit debato. Pozabimo na smiselnost in na stroške ter udobje/zdravje astronavtov: A imamo sploh teoretično možnost spravit nekoga tja in nazaj?
Trenutno ne, tja ja, nazaj ne.
Obstajata samo dva načina kako živeti svoje življenje:
Prvi pravi, da nič ni čudež, drugi pa, da vse je čudež.
Nimamo plovila, ki bi spravilo astronavte do L2 točke in še da jih pripeljemo varno nazaj. Rabiš veliko goriva ter prostore za bivanje. Najverjetneje bi predelni Space Shuttle to zmogel, ampak jih nimamo več. Pa odmislimo finančne težave, recimo, da jih ni. Plus šolanje posadke in izbira pravih kandidatov tudi ni mačji kašelj. Da ne omenjam inženirjev, ki so sodelovali pri vesoljskem taxiju; ali so sploh še živi, je znanje kje zapisano... če se vam zdi smešno, povprašajte spletne browserje zakaj danes ne moremo ponovno narediti motorja rakete Saturn V, ki je popeljala Apollo misijo na Luno. Pa da ne boste presenečeni nad odgovorom ;)
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
roboti ja, tankanje, ampak fizično popravilo... jaz si sploh ne predstavljam vseh teh komplikacij... jaz mislim, da tehnično in človeško je že možno (pač menjaš cele plate, če ni kaj malega), samo finanćno pa niti pod točko razno.
L2 je mnogo dlje od meseca - pa do tja in nazaj, mesec, traja teden dni. Pa ves deceleration, kjer ni gravitacije, da bi ti orbitiral, potem spacewalk je še najmanj, sam kako boš ti, recimo, v vesolju odprl nekaj in recimo menjal nekaj. Najbrž menjajo celo plato naenkrat, sam kaj če je kaj čist x tam v drobovju, ena žička - ne moreš...
Teleskop bo, najbrž brez neke omejitve glede pospeškov, tja potoval 30 dni, kajne? No, to pomeni misijo vsaj 2 meseca za ljudi če ne več. Ma to enostavno (še naslednjih 20 let) sploh nismo zmožni narediti. Že luna je totalen podvig, L2 pa... Počasi se tja da priti, sam pol to ni 30 dni v eno smer. Za hitro pa je količina goriva enormna: pospeševanje tja, zaviranje, pospeševanje nazaj, zaviranje + manevriranje...
